Razni javni interesi
»Pišemo Vam kot članom najožjega vodstva korporacije Amazon. Kot vsi vemo, je Amazon zapleten v komplicirana pogajanja z založbo Hachette in pred približno šestimi meseci je svojo pogajalsko pozicijo začel krepiti s sankcioniranjem knjig Hachettovih avtorjev. Te sankcije so vključevale nemožnost prednaročil, zamude pri dostavi, zmanjševanje popustov in celo okenca, ki so prekrivala strani Hachettovih avtorjev in kupce preusmerjala na knjige drugih založb.
Vse to je prodajo Hachettovih avtorjev na Amazonu zmanjšalo za vsaj 50 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo do 90. To velja v enaki meri za knjige v trdi vezavi kot broširane pa tudi e-knjige. Zaradi Amazonovega orjaškega tržnega deleža in lastne platforme Kindle je ta izpad nemogoče pokriti s prodajo pri drugih trgovcih. Več tisoč Hachettovih avtorjev je le nemočno opazovalo zmanjševanje števila svojih bralcev ali, v primeru novih avtorjev, doživelo izginotje svojih knjig, še preden bi si te lahko našle ustrezno bralstvo. Te ženske in moški so globoko zaskrbljeni, kaj to pomeni za njihove kariere.
Prosimo vas, da si ogledate naša imena na dnu tega pisma. Tako ugledna ali raznolika skupina avtorjev še nikoli ni nastopila skupaj: smo romanopisci, s Pulitzerjevo nagrado ovenčani novinarji in pesniki; smo pisci kriminalk, začetniki in pisci s sredine lestvic uspešnic. Pišemo znanstveno fantastiko in popotne vodiče, zgodovinske knjige in časopisne članke, učbenike, biografije in marsikatero izmed najljubših zgodb vaših otrok. Skupaj smo prodali več kot milijardo knjig, Amazonova taktika pa nas vznemirja in nas ogroža.
Amazonov predstavnik Russell Grandinetti je izjavil, da je bilo podjetje prisiljeno v te poteze, ker se Hachette ni hotel pogajati. Zatrdil je tudi, da so avtorji naš edini vzvod.
A kot ena največjih korporacij na svetu ni bil Amazon prisiljen v čisto nič. To je očitno dejstvo. Vsi imamo možnost izbire in odločanja. Amazon se je odločil, da bo v pogajanja vpletel 2500 Hachettovih avtorjev in njihovih knjig – in navedene sankcije bi lahko ukinil jutri, pa se obenem še vedno pogajal. Amazon s tem avtorjem otežuje preživljanje družin, odplačevanje stanovanjskih kreditov in šolanje njihovih otrok. Želimo poudariti, da večina med nami nismo Hachettovi avtorji in da je naša zaskrbljenost utemeljena na načelih in ne na lastnem interesu.
Težko verjamemo, da bi vsi člani Amazonovega upravnega odbora podpirali ta dejanja. Sprašujemo vas: ali vi osebno kot član upravnega odbora podpirate to politiko sankcioniranja knjig?
Poskusi preprečevanja ali oviranja prodaje knjig imajo dolgo in grdo zgodovino. Si vi osebno želite postati njen del? Podpisani smo trdno prepričani, da takšne poteze ne sodijo v običajne komercialne spore. Amazon ima na voljo druga pogajalska orodja in ni mu treba povzročati gorja nekaterim prav tistim avtorjem, ki so mu pomagali, da je postal eden največjih trgovcev na svetu.
Naša pozicija je vseskozi konsistentna: trudimo se, da se ne bi postavljali na eno od strani v tem sporu. Nismo proti Amazonu. Spoštujemo dejstvo, da Amazon proda polovico knjig v ZDA, Amazon pa nas je večkrat poskušal odpraviti kot bogate avtorje uspešnic, ki se zavzemajo za višje cene e-knjig – to je lažna in nepoštena oznaka, saj je med nami večina takih, ki se, nasprotno, dnevno borimo za preživetje. O cenovni politiki pa sploh nismo dali nobene izjave. Naša poanta je enostavna: prepričani smo, da je nesprejemljivo, če Amazon kot pogajalsko taktiko uporablja oviranje ali celo onemogočanje prodaje knjig.
Amazon seveda ima vso pravico, da zavrne prodajo potrošniških dobrin, če se o ceni ne more dogovoriti z njihovim ponudnikom. Vendar pa knjige niso le potrošniške dobrine: ne da se jih pisati na cenejši način in pisateljskega dela se ne da kupiti v drugi državi. Knjige niso pekači ali televizorji. Vsaka je enkratna, samosvoja kreacija osamljenega, napornega in tudi dragega boja enega samega posameznika, osebe, katere življenje je odvisno od tega, ali bo njena ali njegova knjiga našla bralce. In ta proces povezovanja avtorjev in bralcev Amazon z zlorabo svoje velikanske moči ogroža.
Na spletu je bilo precej govora o tem, da so tradicionalni založniki, kot je Hachette, dinozavri, ki branijo na smrt bolni poslovni model. Pojavile so se trditve, da je Amazon na čelu nove založniške paradigme, ki avtorjem omogoča višje tantieme, omogoča vsakomur, da objavi svoje delo, in odpravlja elitistične posrednike. Strinjamo se, da je Amazon sodeloval pri pomembnih založniških inovacijah, vključno s samozaložbenim modelom, ki je dal glas številnim novim avtorjem.
A ne Amazon ne njegovi zagovorniki se morda ne zavedajo, da tradicionalne založbe igrajo bistveno družbeno vlogo. Založniki zagotavljajo začetni kapital idej: avtorjem izplačujejo predujme, s katerimi jim omogočijo čas in svobodo za pisanje knjig. Ta sistem je še posebej pomemben za pisce stvarnih del, ki morajo pri svojih raziskavah pogosto potovati. Več tisočkrat vsako leto založniki tvegajo z neznanimi avtorji in jim izplačajo predujem samo na osnovi ideje. Ker pa nase jemljejo to tveganje, založniki pričakujejo – in dobijo – pozitiven finančni rezultat. Kako lahko Amazon nadomesti ta proces? Na kakšen način lahko mlad avtor dobi sredstva za uresničenje obetavne ideje? In kaj bo z delom urednikov, lektorjev in korektorjev ter oblikovalcev, ki zagotavljajo, da se na policah znajdejo dela, ki so ne le tega vredna, temveč tudi v vseh pogledih dovršena?
Prepričani smo, da kot član Amazonovega upravnega odbora cenite knjige in svobodo izražanja prav toliko kot mi. Od svoje ustanovitve dalje je bil Amazon cenjena in napredna blagovna znamka. Vendar če bo Amazon še naprej tako ravnal s književno skupnostjo, bo ta ugled trpel. Apeliramo na vas, z upanjem in dobro voljo, da boste naredili konec sankcioniranju knjig, ki so temelj naše kulture in demokracije.«
Pismu sledijo imena devetsto podpisnikov, med njimi so Paul Auster, Junot Díaz, Mark Haddon itn. Teden dni pozneje je časnik New York Times poročal o stopnjevanju pritiska na Amazon, ki ga je vodil največji literarni agent v ZDA Andrew Wylie, ki je na stran nasprotnikov Amazona pridobil še tako znana imena, kot so Philip Roth, Orhan Pamuk, Salman Rushdie, V. S. Naipaul in Milan Kundera, pa tudi imetnike pravic avtorjev, kot so Roberto Bolaňo, Allen Ginsberg, Norman Mailer in Arthur Miller.
Drugo mnenje in odločba
Potem pa se je zgodil preobrat, ki je na koncu pripeljal do intervencije varuhinje pravic bralcev New York Timesa (»public editor«). Bralci so se namreč pritožili, da časnik poroča pristransko in da poslovno bitko predstavlja kot vojno za dušo ameriške kulture. Izkazalo se, da je bila kot protiargument gornji peticiji piscev napisana še ena v podporo Amazonu s skoraj osem tisoč podpisniki, ki je bila deležna mnogo manjše pozornosti. Timesov specialist za tehnološko področje David Streitfeld je to utemeljil takole: »Pri poročanju me vodi načelo relevantnosti (»newsworthiness«). In če se dolga vrsta uveljavljenih avtorjev združi proti največjemu knjigotržcu, je to seveda velika zgodba. Njihovih 900 podpisov ima mnogo večjo težo kot spletna peticija, ki jo lahko podpiše kdorkoli. Izenačevati ti dve pismi je lažna enakopravnost.« Dodal je še, da se on sam ne opredeljuje in da svojo vlogo vidi v odpiranju družbeno pomembnih vprašanj. Omenil je tudi, da je del krivde za morebitno pristranskost pri samem Amazonu, ki ni dal od sebe nobenega komentarja.
Varuhinja Margaret Sullivan se s svojim kolegom ni strinjala in je v svoji odločbi zapisala: »Pomembno se je zavedati, da gre pri tej zgodbi za digitalni prelom, ne za vprašanje dobrega in zla. Tudi stališča uglednih osebnosti, na katere se je skliceval tudi NY Times, morajo biti izpostavljena kritični analizi, enako kot Amazonove poteze. In NY Times je posvetil veliko črnila eni strani – pri izbiri zgodb, tona in prikaza dejstev –, s čimer je trgovca predstavil kot književnost zatirajočega nasilneža in ne kot podjetje z debelo kožo.
Želela bi si manj čustveno obravnavo gospodarskih tem, več kritične analize do stališč velikih imen in večjo zastopanost tistih, ki menijo, da je Amazon lahko prenovitelj literarne kulture in ne njen grobar.«