Financial Times je v varnih rokah
Lastnik, kot piše The New York Times, mora imeti natančno izdelan dolgoročni strateški poslovni načrt. Zavedati se mora, da je v dolgih letih pridobljena kredibilnost nekaj, kar se lahko zapravi zelo hitro, ponovno pridobi pa zelo težko. Prav tako se mora zavedati, da je finančno izčrpavanje podjetja neposredno povezano z zmanjševanjem ugleda časopisa in tudi njegove nominalne in vsebinske vrednosti. Ključni cilj lastnika mora biti stalen in zmeren dobiček, ustvarjen na dolgi rok, in minimalna kreditna odvisnost. Lastniki časopisa morajo prihajati s področja medijske industrije; novinarstvo je namreč industrija s posebnimi zakonitostmi, ki jih ni mogoče aplicirati na katerikoli drugi poslovni model.
The Financial Times (FT), ustanovljen leta 1888, je pred kratkim kupila japonska časopisna hiša Nikkei, na trgu že od leta 1876. Nikkei je podjetje z razpršenim lastništvom, katerega večji del obvladujejo zaposleni. Nima lastniške oblike, s katero bi lahko trgovali, ni na prodaj, prav tako ni investicija posamezne fizične ali pravne osebe. Njegovo izključno in edino poslanstvo je ustvarjanje odličnih novinarskih izdelkov, vsak dan. To počne tudi uspešno, saj vsako leto ustvari dobrih 100 milijonov dolarjev prihodka. Njegova prestižna znamka je dnevni časopis Nikkei, ki izhaja v tiskani in digitalni obliki v nakladi 3.100.000 izvodov, kar je štirikrat več, kot je naklada FT (737.000 izvodov).
Tudi zato je nakup slednjega v medijskem in poslovnem svetu naletel na izredno pozitivne odzive. Večina se strinja, da bo Nikkei boljši lastnik, kot je bilo podjetje Pearson, ki je FT kupilo leta 1957. Pearson je globalno izobraževalno podjetje, ki na leto ustvari 700 milijonov dolarjev prihodka. Promet FT na letni ravni je približno 30 milijonov dolarjev, v primerjavi z ostalim naborom dejavnosti podjetja je bil njegov prihodek in dobiček vedno nižji, lastništvo pa bolj kot strateška naložba stvar prestiža. Podjetje med dejavnostmi ni uspelo ustvariti sinergije. Ni si prizadevalo za širjenje in rast podjetja, pač pa je zgolj ohranjalo pozicijo elitnega poslovnega dnevnika.
Nikkei je za FT odštel 1,3 milijarde dolarjev, kar je 35-kratnik letnega prihodka. Čeprav je znesek velikanski, gre po mnenju analitikov za realno in ne pretirano visoko ceno. FT je namreč eden redkih dnevnikov, ki je uspešno (beri, dobičkonosno) prestal prehod na digitalno platformo. Ravno digitalizacija pa je nekaj, kar večino japonskih časopisnih hiš, močneje kot drugje zavezanih tradiciji, neizogibno čaka. Izkušnje FT z digitalizacijo lahko Nikkei postavijo na prvo mesto sicer močno razvitega časopisnega japonskega trga.
Ameriška medijska podjetja so organizirana na temelju maksimalnega ustvarjanja dodane vrednosti, torej dobička. The New York Times, The Wall Street Journal in USA Today so delniške družbe, lastniki so delničarji, katerih želja je čim večji donos njihovih investicij. Enako je z mlajšimi medijskimi podjetji, kot so na primer BuzzFeed ali Vox Media.
Japonski Nikkei pa tudi britanski The Guardian sta organizirana drugače. Njuna lastniška struktura ni delniška, prav tako niso zavezani maksimiranju dobička, pač pa zreli rasti in ustvarjanju zmernega prihodka, ki zagotavlja organsko rast podjetja. Novinarskemu delu pa kakovostne delovne razmere, ki imajo za cilj ustvarjanja optimalne kvalitetne vrednosti predvsem za – bralca, šele pozneje za lastnike.
Medijski analitiki se strinjajo, da vrednost nakupa FT ne bo nikoli mogla biti povrnjena z denarnim tokom. Nikkei se ni odločil za nakup poslovne operacije, ki zagotavlja močan finančni tok in visoke dobičke. Prav tako ne gre za nakup prestižne znamke katerega od milijarderjev, kot je bil primer lastnika Amazona Jeffa Bezosa in dnevnika The Washington Post. Z nakupom je Nikkei postal globalno časopisno podjetje in obenem FT omogočil vstop in močnejšo integracijo s podjetji zunaj ameriško-evropske gospodarske in politične dominacije. Nikkei namreč FT razume kot globalni časopis industrije, ki že dolgo časa ni več vezana na določeno regijo ali celino. Zaveda se, da je poslanstvo in prednost FT v odlični (digitalni) komunikaciji s strankami, razpršenimi po vsem svetu. Gre za poslanstvo, ki ga mora Nikkei še osvojiti in od katerega tudi največ pričakuje.
127 let je bilo potrebnih za razvoj in utrditev ugleda, kakršnega ima danes The Financial Times. Menjava lastništva ustvarja idealne pogoje za ohranjanje ugleda in nadaljnji razvoj časopisa. Tako Nikkei kot FT sta bila ustanovljena v času razvoja in rasti močnih nacionalnih in regionalnih gospodarstev. Enako je bilo z medijsko industrijo, ki ni bila vezana na globalni, pač pa na lokalne trge. Tako Nikkei kot FT je kmalu uspelo ustvariti poslovne modele, zanimive za lokalne bralce in tudi za oglaševalce.
Današnja situacija je diametralno nasprotna. Gospodarstvo je postalo globalno, tisk je v globoki recesiji, bistveno spremenjene so tudi razmere v oglaševalski industriji. Preživetje v tako spremenjenih okoliščinah ni lahko za nobeno od časopisnih hiš. A vsaj v primeru združitve Nikkei in FT se zdi, da ima prihodnost. Ne zgolj za podjetje, pač pa za predvsem za njihovega bralca, ki je že dolgo časa globalen.