Osupljivo lepo
Dva meseca pred dogodkom razprodane vstopnice, vznemirjenje občinstva ob vstopu v dvorano, stopnjevanje napetosti ob prvih taktih simfoničnega orkestra SNG Maribor pod vodstvom Alekseja Baklana in končno … nastop baletnih zvezd. Občinstvo je doživelo katarzo in vrhunske baletne plesalce neutrudno nagrajevalo z aplavzom med celotnim Gala baletnim večerom. Poleg prvakov mariborskega Baleta (Alenke Laufer, Galine Čajke, Antona Bogova, solistke Catarine de Meneses in članov mariborskega baletnega ansambla) so bili posebna atrakcija večera prvaki in solisti slovitega Mariinskega baleta iz Sankt Peterburga.
Mariinski balet, ki so ga ustanovili v 18. stoletju kot Ruski carski balet, je svoj sloves utrdil s pomočjo mnogih koreografskih in baletnih zvezd. K njegovi vrhunskosti je v 19. stoletju veliko prispeval dolgoletni umetniški vodja, sloviti francoski koreograf Marius Petipá (ustvaril je znane balete, kot so Labodje jezero, Bajadera in Trnuljčica). Rojevale so se baletne zvezde, kot so Míhail Fókin, Ana Pavlova in Rudolf Nurejev. Skupaj z Mariinskim baletom (v času Sovjetske zveze so ga imenovali Kirov Balet) so ustanovili tudi šolo, danes znano kot Baletna akademija Vaganove. Tako šola kot tudi Mariinski balet močno spoštujeta tradicijo klasičnega baleta in se zelo počasi odpirata sodobnim baletnim slogom. Pravzaprav so mladi baletni plesalci tisti, ki poskušajo na sicer trdne temelje klasičnega baleta postaviti sveže baletne izpeljave.
Nov val baletnih zvezd z vzhoda, ki se odpirajo svetu in iščejo nove trende, predstavljajo tudi prvak Denis Matvienko, prvi solistki Anastazija Matvienko in Olesja Novikova ter Leonid Sarafanov, ki je nedavno zapustil Mariinski balet in postal član baletne skupine Mihajlovski. Sarafanov in Matvienko, navdušena nad izvirnim sodobnim baletnim jezikom Edwarda Cluga (kar v šali opisujeta kot »clugomania«), sta slovenskega koreografa povabila k ustvarjanju koreografije za njiju in njuni soprogi. Na glasbo Milka Lazarja je tako nastala polurna koreografija Quatro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado Ruske federacije Zlata maska 2010 v več kategorijah (najboljša predstava, najboljši koreograf in najboljši plesalec). Prejel jo je Leonid Sarafanov v kategoriji najboljši plesalec.
Ob melanholičnem zvoku klavirja (Marjan Peternel) in violončela (Maruša Bogataj) se koreografija (podobno kot na primer v Clugovem delu Prêt-à-porter) osredotoča na samo telo, na detajle in na preciznost zahtevne in mestoma hitre izvedbe, ki jo lahko zagotovijo le vrhunski baletni plesalci. Čista estetika posrka gledalca globoko v zgodbo dveh parov, v paleto njunih čutenj in čustev, v katere pa sam ne more vstopiti. Njihov svet je mističen, v ospredju je telo.
Ruski plesalci so Clugov plesni jezik opisali kot zelo zahteven. Sarafanov je povedal: »Vsakič sem se počutil, kot da se moram ves zlomiti. Na začetku smo bili živčni in dejali, da ne bomo zmogli, Clug pa nas je dobrovoljno miril in nam vlival pogum.« Matvienko pa ga je dopolnil: »Ja, na začetku je bilo težko, delujejo nove mišice in pojavi se nova bolečina. Zdaj pa uživamo v tej koreografiji. Clug je resnično nekaj posebnega.«
Na vprašanje, kako je delati v Mariinskem baletu, pa so odgovorili, da tako hitrega tempa ni v nobenem drugem baletnem ansamblu na svetu. Vadijo vse dni v tednu in včasih tudi po cel mesec nimajo prostega dne. Rezultat takšnega intenzivnega dela so pokazali tudi v prvem delu večera, ki je bil oblikovan iz odlomkov priljubljenih baletov. Občudovali smo njihovo virtuozno baletno tehniko, vrtoglavo visoke skoke, globoko izraznost in močno prezenco. Pri naštetih vrlinah niso zaostajali mariborski baletni plesalci, za katere je Anastazija Matvienko navdušeno povedala: »Odlični so, čast nam je bilo plesati s tako vrhunskimi umetniki.«
Glede na to, da so nam vrline naših prvakov mariborskega baletnega ansambla, med katerimi je znani ljubljenec občinstva Anton Bogov, dobro znane, lahko zaokrožim vtise z enkratnega dogodka z besedami: bilo je osupljivo lepo, hočemo še več podobnih dogodkov!
Pogledi, št. 12, 8. junij 2011