Knjiga - Stvarno

Barbara Predan in Špela Šubic: Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec. Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 2011, 189 str., 28 €

Zbornik Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec je hkrati katalog istoimenske razstave, ki bo še do začetka marca na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v ljubljanskem gradu Fužine. Publikacija odkriva doslej neznano plat pionirja slovenskega industrijskega oblikovanja – ponudi nam zgodbo, ki se je skrivala v arhivih –, namreč da se je Niko Kralj intenzivno ukvarjal tudi s teorijo in ne zgolj s prakso ter da je veliko pisal in objavljal. Avtorici razstave in kataloga Barbara Predan in Špela Šubic sta bili prijetno presenečeni, ko sta v obširni dokumentaciji, ki jo je družina Kralj prepustila v varstvo in obdelavo MAO, našli več kot 140 člankov, razprav, zapiskov; tehnični opisi izdelkov in intervjuji niso všteti. V katalogu poleg študij obeh avtoric, biografije in bibliografije, tehničnih opisov izdelkov ter ponatisu treh intervjujev, najdemo tudi ožji izbor Kraljevih besedil, razdeljenih v tri poglavja: Evolucija in mutacija v oblikovanju, Predvidevanja in Vzgoja oblikovalcev. Kralj sodi v generacijo, ki se je zavedala pomena pisane besede in razvijanja teorije. Vedel je, da le s teorijo podprt tok misli lahko prinese premislek, ki bo potrdil ali zavrgel dogajanje v praksi, tudi pomagal pri prečiščenju idej in izvedbi zadane naloge, hkrati so besedila služila tudi v pedagoškem procesu in pri osveščanju javnosti.

Predanova se v svoji študiji ukvarja s Kraljevim teoretskim delom in ugotavlja, da je Kralj tudi predvideval, v katero smer se bo oblikovanje razvijalo. Ena od njegovih idej smeri razvoja industrijskega oblikovanja je prilagoditev uporabniku, to, čemur danes modno rečemo custom-made. Prav njegovo sistemsko pohištvo je bilo tovrstni poskus. Predanova meni, da (podobno kot pri ameriškem arhitektu Louisu Sullivanu in avstrijskem arhitektu Adolfu Loosu) tudi pri Kralju ves miselni tok temelji v naravi, na dveh naravnih zakonih. Prvi govori o tem, da oblika sledi funkciji, drugi pa, da ključ dobrega oblikovanja ni v iskanju rešitve, ampak v odkritju problema – in ko je definiran problem, se bo našla tudi rešitev. Evolucija je zanj pomenila stalno izboljševanje, to je bil zanj osnovni princip pri oblikovanju. Dober primer je stol Rex (1953): ohranjenih je več prototipov, ki kažejo razvojno linijo tega legendarnega stola. Menil je, da oblikovalec daje tehnologiji življenje in da sta zato v oblikovanju pomembni tako evolucija kot mutacija. Evolucija mu pomeni 90-odstotni delež pri oblikovanju, mutacije pa so zanj tisti rezi, dogodki in prelomnice v naši civilizaciji, ki so bistveno spremenili naša življenja in seveda tudi tok oblikovalskega procesa. V zgodnejših besedilih meni, da oblikovalec sledi tehnologiji in v njej lovi inovacijo, ki jo položi v kontekst oblikovalskega izdelka. Iz poznejših pa razberemo njegovo misel, da je ključnega pomena tehnologija, vendar je oblikovalec edini, ki lahko inovacijo in invencijo spravi v prostor, v uporabo ljudem in njihovo korist, v prid družbe in njenega razvoja. Kralj se je zavedal in tudi zapisal, da industrijsko oblikovanje zajema vse predmete našega vizualnega in materialnega okolja, da tvori podobe naših mest in naselij, da oblikuje cestno in prometno opremo, tudi prometna sredstva, da tvori ves inventar naših domov z neštetimi artikli, oblikuje delovna mesta, pisarniške in tovarniške objekte, stroje v njih, obvlada našo zabavo in informacijska sredstva. »V vsem tem daleč prerašča zgolj gospodarski okvir in je odsev kulturnega nivoja naroda, njegovih ambicij in možnosti. Zato seveda oblikovanje ne more biti samo privatna zadeva oblikovalca na tem področju ali celo le špekulacija prodajnega sektorja kakšne tovarne, temveč postaja kulturni, gospodarski in sociološki problem vse družbe, katere cilje in napore bo zgodovina ocenjevala po dokumentih njene materialne kulture,« je zapisal Kralj.
Špela Šubic je v katalogu opredelila njegovo vlogo v zgodovini slovenskega industrijskega oblikovanja, njegovo pionirsko delo v tovarni pohištva Stol Kamnik (1951–60) in pozneje v okviru Inštituta za industrijsko oblikovanje na ljubljanski FAGG ( 1966–92) ter njegovo delovanje v Organizaciji za razvoj industrije pri Združenih narodih (UNIDO). Kraljeva vloga v pedagoškem procesu vzgoje mlade generacije oblikovalcev je pomembna prav zaradi tega, ker se je zavedal povezave z industrijo in s tem dajal pomembne impulze tudi pohištveni industriji. Njegovo širino kaže tudi izjava, da mora »visoka šola za oblikovanje delovati ne toliko v širino, s svojim številom učencev, kolikor v globino. Vzgajati bi morali oblikovalce s široko razgledanostjo in obsežnim tehničnim znanjem, da bi lahko samostojno posegali na nova področja oblikovanja.« Šubičeva je poudarila še eno plat naslova Neznani znani oblikovalec – dejstvo, da so bili Kraljevi izdelki v drugi polovici 20. stoletja (in ponekod so še danes) ves čas nekje v naši bližini: v šolah in ambulantah, v pisarnah in uradih, v domovih in hotelih, preprosto, videli smo jih, jih uporabljali, a prav zaradi tega, ker so se nam tako prilegali, se nismo zavedali, da so vrhunski in ergonomsko ustrezni industrijski izdelki. Zdi se, da sta katalog tokratne razstave in monografija, ki jo je leta 2010 pripravila Kraljeva dolgoletna asistentka Jasna Hrovatin (Niko Kralj, 2010) kot dve dopolnjujoči si publikaciji o našem mednarodno najbolj prepoznavnem industrijskem oblikovalcu. Hrovatinova je izpostavila in natančno predstavila njegove tehnološke in izumiteljske dosežke, Predanova in Šubičeva pa njegov teoretski delež in njegovo vlogo v sodobni družbi. Kralj je svaril slovensko družbo: »Zadnji čas je, da začnemo pametno hiteti in zavestno hoteti lažje delati in boljše živeti.« »Dobra zasnova in dobra oblika sta najcenejši v industrijskem izdelku, dopovedati to našim proizvajalcem pohištva pa bo osnovna naloga bodočega kongresa ICSID v Ljubljani,« je dejal davnega leta 1990, ko smo v Sloveniji še imeli pohištveno in lesno industrijo in ko so industrijski oblikovalci še imeli vsaj minimalne možnosti, da lahko oblikujejo za domačo industrijo. Kraljev stol Rex je eden redkih slovenskih industrijskih izdelkov z mednarodnim renomejem, vzrok več, da razmislimo o sporočilu, ki nam ga ponujata tako katalog kot razstava – namreč, da imamo na področju industrijskega oblikovanja odlično in žlahtno tradicijo, in le kratek in nezanesljiv kolektivni spomin, ki briše tovrstna dejstva, nas je pripeljal v trenutno gospodarsko in družbeno krizo.

Pogledi, št. 3, 7. februar 2012