Tranzicija in lastninjenje Radia Študent
Čeprav anekdota o začetkih RŠ pravi, da sta z igriščem za mini golf v Študentskem naselju v Rožni dolini nastala kot neposredni posledici študentskih demonstracij leta 1968, prvi formalni status pridobi šele 31. 1. 1974, ko je v sodni register vpisan Sklep o ureditvi ustanoviteljskih odnosov med RŠ in Skupnostjo študentov LVZ (ljubljanskih visokošolskih zavodov). Ta je določil temeljno vsebinsko zasnovo, dejavnost, kadrovsko politiko, stalne sodelavce, glavnega in odgovornega urednika, organe upravljanja in financiranje RŠ, ki ga zagotavljajo ustanovitelj iz okvira dotacije Republiške Skupnosti študentov, Kulturna skupnost, Univerza, lastni dohodki (ekonomska propaganda, prireditve itn.), RTV in drugi viri. Z Aktom o spremembi ustanovitelja (27. 2. 1975) to postane Univerzitetna konferenca ZSMS, ki je kot ustanovitelj navedena tudi v Statutu DO Radio Študent iz 31. 12. 1986.
Zavod ali medij?
Po letu 1991 je RŠ začel smiselno uporabljati Zakon o zavodih, statusno prvič pa se je z zakonodajo poskusil uskladiti z Aktom o ustanovitvi Zavoda Radio Študent s pravico javnosti (8. 11. 1993), ki ga je sprejela Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani. V svetu zavoda so bili zastopani delavci (1) in sodelavci RŠ (2), predstavniki ŠOU (3) ter predstavniki javnosti (3). Toda ta akt ni bil nikoli vpisan v sodni register, ker je lahko status zavoda s pravico javnosti v skladu z Zakonom o zavodih dobil le posamezni zavod, ki opravlja javno službo, te pa se opravljajo le z zakonom oz. odlokom občine ali mesta. Kot zavodi so lahko z delom nadaljevale zgolj organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva, od medijev pa le RTV Slovenija. Vse ostale bi se morale preoblikovati po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se je uporabljal tudi za podjetja oz. druge pravne osebe, ki so opravljale časopisno, radijsko in televizijsko, časopisno-agencijsko, filmsko-informativno in založniško dejavnost. Lastninsko preoblikovanje je bilo končano s 1. 5. 1998, ko v veljavo stopi Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe.
Akt o ustanovitvi Zavoda RŠ s pravico javnosti ni imel pravne osnove za vpis v sodni register tudi zaradi dejstva, da je državni zbor Zakon o skupnosti študentov, ki ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije, sprejel šele 20. 6. 1994, torej že po tem prvem poskusu statusne ureditve RŠ. Od osamosvojitve do 19. 10. 2004 je ta posloval in bil v sodni register vpisan zgolj kot pravna oseba oz. p. o. – s temeljnim aktom Statutom DO Radio Študent. Zadnji za mandatno obdobje 4 let v sodni register vpisani zastopnik RŠ p. o. je bil dr. Dejan Jelovac (28. 10. 1997), svet neobstoječega zavoda s pravico javnosti, ki ga je imenoval za direktorja RŠ, pa je prenehal delovati. Tako ŠOU kot sodelavci RŠ so s tem ostali brez možnosti soupravljanja RŠ.
(i)Legalni mirakli
Šele Zakon o medijih, ki je začel veljati 26. 5. 2001, je določil, da se mora vsak izdajatelj v enem letu od uveljavitve vpisati v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo. Prva vloga za vpis RŠ p. o. v razvid medijev iz dne 24. 5. 2002 je bila nepopolna, saj je vsebovala zgolj zahtevano programsko zasnovo, ne pa tudi temeljnega pravnega akta izdajatelja. RŠ je 30. 7. 2002 dopolnil svojo vlogo za priglasitev v razvid medijev s Pogodbo o ustanovitvi Zavoda Radiotelevizija Študent RTVŠ, ki sta jo 29. 7. 2002 sklenila ŠOU v Ljubljani in v sodni register vpisani zastopnik RŠ p. o. Sodelavci RŠ so bili iz postopkov sprejemanja Pogodbe o ustanovitvi Zavoda RTVŠ, ki je bil na sodišču registriran 30. 9. 2002, izključeni, organi Zavoda RTVŠ se niso vzpostavili, izplačila programskih sodelavcev pa so bila prenesena na RTVŠ. RŠ je grozil izbris iz sodnega registra ter posledična izguba frekvence 89,3 MHz. Pritožbe sodelavcev na vpis v sodni register, zahteva za začasno zadržanje poslovanja in peticija državnemu zboru niso bile uspešne. Da takšna legalizacija ni pravilna, prvič potrdi Obvestilo o ukrepu inšpektorja za medije na Prijavo kršenja pravic novinarskih sodelavcev RŠ p. o. (18. 8. 2003), v katerem ta ugotavlja, da se odločba o vpisu RŠ v razvid medijev v obrazložitvi opira na zmotno ugotovitev, da je lastninsko nepreoblikovani izdajatelj RŠ p. o. prijavi priložil tudi svoj temeljni pravni akt.
Registrsko sodišče 19. 10. 2004 vpiše spremembo pri subjektu vpisa RŠ p. o., in sicer da se preoblikuje v Zavod RŠ ter da se za ustanovitelja vpiše ŠOU v Ljubljani. Spremembe in Akt o ustanovitvi Zavoda RŠ sta podpisala predsednica ŠOU in zastopnik RŠ p. o. Zaradi med sabo izključujočih se določil tega akta sveta zavoda ni bilo moč vzpostaviti, so pa ti poskusi legalizacije omogočali poseganja v program RŠ. Pogodbe o avtorskem delu so vsebovale celo določilo: »S podpisom te pogodbe avtor nima pravice do soupravljanja v organizaciji RŠ, ki je naročnik njegovega avtorskega dela, kot to določa veljavna zakonodaja v RS. V primeru avtorjevega ravnanja v nasprotju z določilom prejšnjega odstavka tega načela te Pogodbe bo RŠ takoj odstopil od te Pogodbe o avtorskem delu.« V zavzemanju za vzpostavitev sveta zavoda kot organa upravljanja, v katerem bo zagotovljen vpliv sodelavcev pri soupravljanju enovitega subjekta RŠ, je leta 2002 obujenemu Zboru sodelavcev 27. 4. 2004 sledila ustanovitev Sindikata RŠ. Programski sodelavci so se 21. 2. 2005 samoorganizirali še v Uredništvo RŠ, ob čemur jim je pravni zastopnik ŠOU in RŠ vročil Opozorilo članom redakcij Zavoda RŠ, ki ga je podpisal direktor dr. Dejan Jelovac: »Poskus ustanovitve in delovanja Ustanovnega zbora Uredništva Zavoda RŠ dne 21. 02. 2005 ob 16.00 uri v prostorih zavoda s strani članov redakcij Zavoda RŠ se bo štel kot nezakonito in samovoljno ravnanje in kot podlaga za takojšnjo odpoved vseh pogodbenih oblik sodelovanja z Zavodom RŠ«.
Dobljena bitka ne pomeni konca vojne
Študentski zbor ŠOU je 30. 11. 2005 in 25. 1. 2006 sprejel spremembe in dopolnitve Akta o ustanovitvi Zavoda RŠ, s katerimi se je svet zavoda lahko vzpostavil. Sklep, s katerim »direktorja RŠ poziva, da v skladu s sprejetim Aktom zagotovi konstituiranje Sveta Zavoda RŠ«, pa je 20. 3. 2006 sprejelo tudi Predsedstvo ŠOU. Ustanovitve sveta Zavoda RŠ 23. 10. 2006 dr. Jelovac ni dočakal na položaju zastopnika RŠ, ki ga je zasedal od leta 1996. Konec septembra 2006 je za namestnika s polnimi pooblastili direktorja postavil Dušana Hedla, sam pa je bil v začetku novembra imenovan v Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije (njegov predsednik je tudi zdaj). S svetom zavoda, v katerem so zastopani predstavnik delavcev, služb in redakcij RŠ, predstavnik Predsedstva ter direktor ŠOU, predstavnik študentov uporabnikov in predstavnik zainteresirane javnosti, se je na RŠ vrnila pravica do soupravljanja zavoda, vsaj formalno pa je bila zagotovljena tudi programska avtonomija. Prvega direktorja je svet zavoda imenoval 19. 4. 2007, prvega odgovornega urednika pa 10. 7. 2007. Zavod RTVŠ se je 18. 6. 2008 pripojil nazaj k Zavodu RŠ. Agencija za pošto in elektronske komunikacije je z odločbo 12. 4. 2012 RŠ podelila še status študentskega radijskega programa posebnega pomena.
Čeprav študentski zbor lahko brez soglasja delujočih na RŠ sprejema dopolnitve in spremembe akta o ustanovitvi zavoda, s katerim se je RŠ šele v letu 2006 dokončno legaliziral, se to v zadnjih letih ni dogajalo. Mimo sveta zavoda in sodelavcev RŠ je bil sprejet pozneje preklicani predlog direktorja ŠOU Andreja Klasinca (imenovan je bil v začetku letošnjega leta, prej je bil 12 let direktor Term Ptuj) in sklep predsedstva z 22. 4. 2013 o prostorskem in vsebinskem združevanju medijev ŠOU oziroma selitvi Tribune ter Šouvizije v prostore Zavoda RŠ. Da je to v nasprotju s Pogodbo o zagotavljanju prostorov za RŠ, sklenjeno leta 1996 med ministrstvom za šolstvo in šport, Zavodom Študentski domovi v Ljubljani in ŠOU, so z izjavo za javnost ob 44. obletnici delovanja RŠ ponovno opozorili prav programski sodelavci RŠ.
Tranzicija in s tem lastninjenje RŠ se tako nadaljujeta. Če ne s sklepi o združevanju medijev ŠOU, pa z vsakoletnim nižanjem od ustanovitve naprej zagotovljenega sofinanciranja. Kontinuiteto delovanja RŠ bi lahko formalno in materialno z vstopom v soustanoviteljstvo Zavoda zagotovila Univerza v Ljubljani, s čimer soglašajo tako sodelavci kot svet Zavoda RŠ. Študentski zbor ŠOU je sklep o soustanoviteljstvu sprejel 12. 12. 2011, lani pa sta se za to rešitev javno zavzela tudi rektor dr. Stanislav Pejovnik in upravni odbor Univerze. Toda kljub temu do tega še ni prišlo, prostorska in programska avtonomija RŠ pa je od sredine leta 2013 ponovno oziroma še vedno pod vprašajem, kar pomeni, da se nadaljuje tudi boj za neodvisnost in obstoj RŠ.
_
Tomaž Zaniuk je bil odgovorni urednik Radia Študent v letih 2009–2011, trenutno na radiu deluje kot sodelavec aktualno-politične redakcije.
Pogledi, let. 4, št. 15-16, 7. avgust 2013