Amazon, tovarna (še) za prevajanje
Letos prvič pa je zaznati ne samo zaustavitev padajočega trenda, pač pa celo malenkostno povečanje števila prevodov v primerjavi z lanskim letom. In komu gre zasluga? Ne ambiciji malih, nišnih založb, pač pa globalnemu velikanu, podjetju Amazon in njegovi podružnici, ki skrbi za prevajanje, AmazonCrossing. Lani je podjetje uspelo na ameriški (in ostali angleško govoreči) trg plasirati slabih osemdeset naslovov prevodne literature, kar je trikrat več, kot jih je na trg poslal drugi največji založnik, Dalkey Archive.
Oktobra je podjetje Amazon napovedalo, da bo v AmazonCrossing vložilo 10 milijonov ameriških dolarjev z razlogom, da v prihodnjih petih letih povečajo število in žanrski nabor knjižnih prevodov. AmazonCrossing je bil sicer ustanovljen leta 2010, do danes pa je v tiskani in digitalni obliki izdal dobrih 200 naslovov avtorjev iz 29 držav, prevedenih iz 19 jezikov.
»Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom, da bi angleško govorečim bralcem predstavili vrhunske pisce in njihova ključna dela, za katera menimo, da so kakovostna in zanimiva za trg,« je prepričana založnica Sarah Jane Gunter. »Vsako leto so v angleščino iz drugih jezikov prevedeni manj kot 3 odstotki literature. Prepričani smo, da obstaja bistveno večje povpraševanje za tovrstno literaturo, za ključna dela posameznih literarnih in družbeno zgodovinskih obdobij. Prodaja zadnjega leta je to definitivno potrdila.«
Najbolje prodajani prevodni roman letošnjega leta je delo nemškega pisatelja Oliverja Pötzscha iz serije The Hangman’s Daughter, sledi mu prav tako nemška pisateljica Petra Durst-Benning z delom Glassbower. Odlično se je prodajala tudi novela južnokorejske avtorice Bae Suah Nowhere to Be Found ter turškega pisatelja Ayşe Kulina Last Train to Istanbul. Za naslednje leto Amazon pripravlja prevode Mehičanke Laure Esquivel (Like Water for Chocolate), Danca Jesperja Kolda (Winter Men), Poljaka Zygmunta Miloszewskega (Rage), Indonezijcev Abidaha El Khalieqyija, Nukile Amal ter Laksmi Pamuntjak.
Izbor prevodne literature je seveda delo uredniškega odbora, vseeno pa so se v podjetju odločili izbiro prepustiti tudi obiskovalcem oziroma bralcem. Ti lahko glasujejo za delo, ki si ga najbolj želijo brati v angleščini. Tovrstno glasovanje pomeni, da so izbrana dela praviloma žanrska, kriminalke, ljubezenske zgodbe ... torej nekaj, kar najraje berejo t. i. običajni bralci, ki jih Amazon tudi načrtno nagovarja z uspešno trženjsko strategijo.
Poslovni model se razlikuje tudi glede naročanja prevodov: naročanje poteka na podlagi licitiranja prevajalcev samih. Ključne so še vedno reference, prav tako pa tudi ponujena cena. Podjetja z daljšo prevajalsko in založniško tradicijo njihovo politiko razumejo kot nelojalno konkurenco, neodvisni avtorji pa so z njihovimi uslugami praviloma zadovoljni. Izbor prevajalca je namreč kombinacija cene, kakovosti, za prevajanje potrebnega časa, njihovih osebnih prevajalskih preferenc in tudi povsem konkretnih predlogov in pogostosti sodelovanja.
AmazonCrossing sicer potencialne naslove izbira na podlagi več ključnih faktorjev – ponudb literarnih agentov, predloge urednikov, na podlagi prodaje elektronskih naslovov v izvirnem jeziku ... Globalna prisotnost podjetju omogoča vpogled v to, kaj bralci po svetu berejo, kakšne so njihove bralne navade, kaj iščejo, koliko časa namenjajo branju določene literarne zvrsti, kako ocenjujejo posamezne knjižne izdaje. Gunterjeva se zaveda, da »je treba biti osredotočen na tisti del knjižne produkcije, ki bralstvo resnično zanima. Velike zgodbe je mogoče najti v vseh mogočih žanrih, v vseh mogočih jezikih. In velikokrat se je že potrdilo, da kar imajo radi bralci določenega jezikovnega območja, z veseljem sprejmejo tudi bralci iz ostalih jezikovnih sredin.«
Tudi zato se podjetje intenzivno pripravlja na vstop na tuje, neangleške prevajalske trge. »Za nas to pomeni odlično priložnost za vzpostavitve stika z novimi avtorji, njihovimi agenti in založbami, prevajalci. In seveda odlično poslovno priložnost, ki jo imamo namen razvijati in vanjo vlagati precej časa. Jasno nam je tudi, da je literatura, ki jo prevajamo v zadnjih nekaj letih, zgolj manjši del potencialno velikanskega globalnega prevajalskega trga, sočasno pa, da so lokalni trgi izredno bogati s kakovostnimi deli,« je prepričana Gunterjeva.
Prihodnje leto, piše Guardian, bodo izšli naslovi prevodov v francoski, italijanski in nemški jezik.