Kristalka, zelena stolpnica?
Še ta mesec bodo v ljubljanskem BTC odprli novo poslovno stolpnico, ki že nosi ljubkovalno ime Kristalka. Bo najvišja stavba v Ljubljani in Sloveniji. Do sedaj je bila najvišja stolpnica pri nas World Trade Center za Bežigradom v Ljubljani, sledili so ji Nebotičnik, stolpnica TR3, pa tudi »stara« čokata stolpnica v BTC, ki meri 67 m. Najvišji zgradbi v Ljubljani sta sicer dimnika obeh toplarn: šišenski s 150 m in moščanski s 101 m višine. Tudi najvišji objekt v Sloveniji je dimnik. Dimnik trboveljske termoelektrarne, na vrhu katerega je plesalec in koreograf Iztok Kovač leta 1996 odplesal »vrtoglavega ptiča«, je visok 360 m in velja za najvišji evropski dimnik. Če bi ga postavili v New York, bi bil tretja najvišja zgradba, takoj za Empire State Building in newyorško noviteto, stolpnico Bank of America (2009). Slednja je pridobila okoljevarstveni LEED certifikat in trenutno velja za najbolj zelen oziroma najmanj okoljsko škodljiv nebotičnik v Ameriki.
O okoljevarstvenih dosežkih se govori tudi v zvezi s Kristalko, ki poleg višine (89 m) prinaša nekatere oblikovne novitete in novosti v tehnologiji načrtovanja stavb v Sloveniji, kot vsaka noviteta pa tudi nekaj dvomov in vprašanj.
Stolpnica kot simbol
Stolpnice so v svojem bistvu statusni simboli za korporacije in posameznike. Višina je le redko nujno potrebna. Velikokrat slišimo, da se nebotičniki gradijo zato, ker naj bi »prihranili prostor«. Po eni strani ga res, vsaj takrat, ko so vsi stanovalci ali uslužbenci na »svojih mestih«. Kar se tiče transporta, pa stolpnice predstavljajo velik logističen problem in je zanje potrebna posebna prometna infrastruktura, ki mestu jemlje dragoceni prostor. Washington, na primer, zelo dobro shaja tudi brez nebotičnikov.
Glede umestitve Kristalke v Ljubljano Janez Koželj, podžupan mestne občine Ljubljana in tudi sam arhitekt, pravi, da sta »postavitev stolpnice ob glavnem vhodu v poslovno središče BTC na njegovi magistrali kot tudi višina stolpnice premišljeno izbrani z upoštevanjem več meril za načrtovanje nebotičnikov v Ljubljani. Višina stolpnice je poravnana z višino temena grajskega griča in kot prostorsko znamenje na obrisu mesta označuje vrata (Tor Situation) na eni od mestnih ljubljanskih vpadnic. Po klasifikaciji K. Lyncha, utemeljitelja zaznavne metode v oblikovanju mesta, je Kristalna palača znamenje (landmark) pomembnega vozlišča v mestni sliki. Da je nova stolpnica v resnici več – kot le čim več prostora na čim manjši površini –, je razvidno tudi iz pojasnila Jožeta Mermala, predsednika uprave BTC, ko smo ga vprašali, ali gre pri novi stavbi za simbolen prikaz trgovske moči in kapitala: »Z novim nebotičnikom, Kristalno palačo, smo želeli doseči ne le dodaten poslovni prostor, temveč tudi nov prepoznaven arhitekturni element, novo simboliko mesta, ki bo ponazarjala njegov preporod, kreativnost, poslovno strast in estetiko ter izboljšanje kakovosti prostora.« Torej gre za simbolni prikaz moči, za pečat, ki so ga mestu in sebi vtisnili investitor BTC, arhitekta Ateljeja S Denis Simčič in Branko Smolej ter mestna oblast. In zakaj je naročilo dobil prav Atelje S? Ker gre za zasebni kapital, javnega natečaja ni bilo, bil pa je vabljeni natečaj. Mermal pojasnjuje: »K izdelavi inovativnih in ustvarjalnih arhitekturnih rešitev je družba BTC povabila osem arhitektov oziroma arhitekturnih birojev: Biro 71, Atelje S, Eko Art, AA kultura, Sadar Vuga arhitekti, PB Velenje, Arhe Pangerc in Arhe Koritnik. Najpomembnejši kriteriji, ki smo jih zasledovali, so bili: arhitekturna dovršenost in svežina, tehnološka sodobnost, energetska učinkovitost in skrb za ekologijo. Povabljeni arhitekti so se odzvali z deli, ki so bila razstavljena tudi v atriju Magistrata. Po končani razstavi je bila izbrana idejna rešitev Ateljeja S, in sicer tudi ob pomoči sugestij in mnenj strokovnjakov ter širše javnosti.«
Oblikovne značilnosti
Kristalka je prepoznavna. Vidna od daleč. Deluje višja, kot je v resnici. Kot pojasnjuje Denis Simčič: »Izhajali smo iz tega, da 90 metrov virtualno še malo raztegnemo navzgor. Če bi naredili navadno štirioglato stolpnico, bi se zdela dosti bolj čokata, ta hiša pa, nasprotno, deluje zelo sloko.« Branko Smolej, soavtor, dodaja: »Zavedali smo se omejitve, ki jih glede višine postavlja Ljubljana, vseeno pa je bila v zasnovi projekta prisotna tendenca, da se višina poudari. Zato je tudi stavba razdeljena tako, da je sestavljena iz treh vertikalnih delov. Severnega in južnega dela, ter osrednjega dela z infrastrukturnimi komunikacijskimi vodi.«
Stolpnica ima na enem delu poševno fasado, lomljen zid. Arhitekta sta seveda ponosna, da jima je – pa ne samo njima – uspelo izvesti nekaj, česar v Sloveniji do sedaj še ni bilo. Simčič: »Gre za to, da pokažeš svojo kreativno moč in da narediš nekaj, kar še ni bilo narejeno. Pokazalo se je, da smo v Sloveniji arhitekti in projektanti, ki znamo načrtovati, imamo izvajalce, ki znajo to izvesti. V kolosalnih stebrih za pročeljem se skriva pripovedka in obiskovalec, ki bo vstopil, bo to začutil. Ne gre za razkazovanje mišic, ampak za dokaz, da je vizijo mogoče uresničiti.« V spodnjem delu, kjer se poševnina lomi navznoter, bo »iz zidu« pritekala voda in ustvarila vodno zaveso. Tekoča voda je živa, ustvarja dobro vzdušje. Ob slapovih se ljudje počutijo dobro, kot po nevihti, ki zrak nabije s pozitivnimi ioni. V drugem nadstropju je na strehi celotnega nizkega dela stavbe načrtovan 2000 kvadratnih metrov velik zelen, javno dostopen park. V pritličju na pročelju nas ob vhodu pričaka steklena guba. V 21. nadstropju razgledna ploščad. Na strehi heliport. V dveh vrstah na obeh straneh južne fasade visokega dela in na celotni južni fasadi nizkega dela so postavljeni fotovoltaični paneli. Za primer izpada električne energije ima stolpnica dizelske agregate za proizvodnjo elektrike. Je požarno in potresno varna – do 9. stopnje. »Toplotna regulacija je zelo enostavna. Hiša je upravljana z enega mesta in temperatura prostorov, ki jih je seveda mogoče lokalno upravljati, je računalniško avtomatizirana, kar pomeni, da če se v nekem prostoru na hitro spremeni, sistem dobi signal, da je nekaj narobe in ukrepi takoj sledijo,« pravi Smolej.
Ekologija
Kristalka je prva stolpnica pri nas, ki bo sama proizvajala električno energijo. Tudi drugod po svetu je to trend. Nebotičniki za proizvodnjo električne energije izrabljajo sončno in vetrno energijo. Fotonapetostnih panelov na Kristalki je toliko, da je stolpnica sposobna s svojo sončno elektrarno pokriti približno tretjino svojih potreb po elektriki. No, čisto tehnično jih ne bo, ker bo elektriko oddajala v omrežje in potem kupovala nazaj (kot je to običajno). Arhitekta pravita, da bi bilo mogoče zbrati tudi več elektrike, toda podoba stavbe bi bila potem povsem druga. Možno bi bilo celotno južno fasado prekriti s fotonapetostnimi paneli, saj obstajajo taki, ki so na pol prepustni za svetlobo, vendar bi bil karakter stolpnice potem drugačen. Ena od značilnosti stavbe je svetloba od tal do stropa, saj parapetov tako rekoč ni.
V srednjem delu stavbe, ki je infrastrukturni komunikacijski vod zgradbe, so prezračevalni kanali, vodi za ogrevanje in vodi, po katerih teče v klet zbrana meteorna voda. Za hlajenje bo Kristalka uporabila podoben koncept, kot ga uporablja že omenjena newyorška stolpnica Bank of America. V Kristalki so v 3. kleti po celotni širini 30 metrov locirani hladilni stolpi, ki ponoči akumulirajo hlad in delajo led. Gre za sode premera 2 metra. Led se dela ponoči, ko je električna energija cenejša. Ko se podnevi led tali, hladi zrak, ki se po prezračevalnih kanalih razpihuje po stavbi. Kot mnogo drugih odličnih idej, je tudi ideja ohlajanja zraka z ledom enostavna – in obenem zelo stara, saj je princip ohlajevanja z ledom starejši od elektrike.
Ne-ekologija
Glede ogrevanja nove stolpnice pa ne moremo govoriti o inovativnih rešitvah. Kristalka, ki bo s pomočjo fotonapetostnih modulov na fasadi tvorila električno energijo in ponoči iz meteorne vode proizvajala led za hlajenje podnevi, se bo ogrevala s toploto iz ljubljanske toplarne! Zakonodaja na področju toplotne zaščite stavb sicer določa, da se mora določen del energije za ogrevanje novogradenj pridobiti iz obnovljivih virov energije. Kako ohlapna so ta merila, pa nam pove podatek, da je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana eden večjih onesnaževalcev zraka v Ljubljani. Večino energije proizvede s sežiganjem premoga in le 8 odstotkov toplotne in električne energije nastane s sežiganjem lesnih sekancev, ki so v nasprotju s premogom obnovljiv vir energije. Z vidika lastnika je daljinsko ogrevanje iz toplarne racionalno. Toplarna vedno deluje in cena energije je dokaj ugodna. Skratka, kljub temu da obstajajo tehnološko mnogo naprednejše in čistejše rešitve za ogrevanje, je družba BTC določila dobavitelja, ki bo najnaprednejšo stavbo v Sloveniji grel na premog.
Nov imperativ
Nova stolpnica pa ni vse, kar nas v prihodnje čaka v Ljubljani. Poleg Kristalke bo v BTC zgrajen še hotel. Mermal: »Mestni svet je oktobra 2007 sprejel osnutek sprememb prostorsko-ureditvenih pogojev za prostorsko celoto območja BTC, ki je dopuščal boljšo in bolj kakovostno izrabo prostora za uresničitev dveh velikih projektov na območju BTC – novega poslovnega nebotičnika in hotela. Nebotičnik in hotel bosta vzhodni del Ljubljane, ki se čedalje bolj povezuje z mestnim jedrom, naredila veliko bolj urban. Lokaciji obeh stavb sta izjemni, saj sta na poti od vzhodne mestne obvoznice do središča mesta, na poti, ki bo na podlagi pisma o nameri, podpisanega z Mestno občino Ljubljana in z nekaterimi drugimi investitorji, svojo podobo iz današnje mestne vpadnice postopoma spreminjala v pravi bulvar, nov simbol prestolnice.«
Pogledi, št. 10, 11. maj 2011