Kdo si? Kave bi.
Tudi sicer Minute prednosti v več ozirih nadaljujejo poetiko svoje knjižne predhodnice. Zbirko tvori več sklopov, temelječih na skupni pesniški metodi, le da zdaj med njimi ni več formalnih ločnic v obliki naslova, temveč se cikli svobodno prelivajo iz enega pesemskega vala v drugega. Ob premočrtnem branju se medpesemske navezave tu in tam zablisnejo kot prijetno presenečenje in zbirko še trdneje vežejo v celoto.
Ljubezensko čustvo do človeka, reči ali živali tokrat ni več v ospredju, čeprav partnerska ljubezen še porodi prgišče pesmi, temveč se zbirka koreniteje posveča odnosu subjekta do samega sebe in svoje okolice, preteklosti. Izpovedovalka raziskuje in kritično motri lastne prevzete vedenjske vzorce, načine odzivanja na zunanje vzgibe, oblike naučenega čustvovanja. S poosebitvijo v posameznem pesemskem sklopu določen občutek oživi in se izrazi v obliki notranjega glasu, s katerim je izpovedovalka v dvogovoru. Vznikajo glasovi Skrbečega, Žalostnega, Ciničnega, Velikega preganjalca, Prestrašenega in Pametnega, Tistega, ki sodi, Previdnega, Neverječega. Z vsakim od njih je izpovedovalka tudi v spopadu … Nekatere glasove ji uspe utišati, druge narediti znosne, nekatere pa celo obvladati. Samcata dobljena bitka ne pomeni konca vojne: »Ti si moj medvedek, Žalostni, / samo medvedek si. / Še te bom jemala s police / in boš moker od mojih solz.« Transformacija, ki s soočenjem poteka v izpovedovalki, je proces in še tako majcene spremembe so zanjo lahko presenetljive: »Tako nenavadno zame, / da spravlja v zadrego.«
Čeprav približno polovica pesmi zajema iz vodnjaka (družbenega) negativizma, restriktivnosti, skepticizma, negativnih čustev – nekatere pesmi na to izrecno opozarjajo v naslovu – pa so Minute prednosti vse prej kot temačna poezija. Skozi pesničino predelovanje črnogledih občutenj, soočanje z njihovim obstojem, njihova hromeča moč kopni: »Globoko spodaj / se utaplja / nemoč.«
Bralska izkušnja postane s pesmimi, ki so prisrčno igrive v samoironiji in presenetljive v preprostosti, docela pomiritvena. Sproščenost »Pesmi o zadrgi« zmore bralca spraviti v krohot, podobno tudi »Pesem o odporu«, ki učinkuje kot variacija pesmi »Kako se zaljubim / v svoje napake« iz prejšnje zbirke. Tudi pesmi, v katerih osrednjo simboliko prevzame žival, so nekakšno nadaljevanje cikla »Basni in anekdote«, a živali v pričujoči zbirki postanejo kar lirski subjekti; v njih je zaznaven poskus opredelitve, globljega uvida v posameznikovo bivanjsko izkušnjo časa in prostora, minljivosti. V soočenju z naravo živali, njihovo bitjo postane percepcija kronotopa še relativnejša. Muha s svojim brenčanjem na primer sporoča: »Moje brenčanje v kotu / okna ukinja tvoj čas.« Tako gre razumeti tudi naslov zbirke, vzet iz pesmi »Lovec zver« z Velikim preganjalcem v glavni vlogi. Razumemo lahko, da so pesmi zbirke (ali pa nasploh) nastale ravno v »minutah prednosti«, minutah, ko na vrata ne trka Veliki preganjalec, ki ga je mogoče imeti za prispodobo zahodne (slovenske) paranoidne ihtave gonje za nenehno storilnostjo. Dobre pesmi so namreč nujno plod kontemplacije, ustavitve, največje sproščenosti v »vmesnem času«.
Uvodni triptih »Oseba, ki hodi po vrvi I, II, III« daje slutiti, da vsaka korenita osebna transformacija kljub svoji zahtevnosti osvobaja: vrv je »razpletena iz / prašnih makramejev / moje glave, / zrahljana z mojih rok, / odvita od vratu /…/«, in tudi nobenega dokaza ni, da je hoja po vrvi smrtonosno početje. Zato je izpovedovalka vztrajna vrvohodka, odločna na poti, čeprav avtobusi in vlaki odpeljejo brez nje. Občutek tavanja je osvobajajoč: »Prvič se zabavam, / izgubljena na poti.« Celo več, občutek jo navdihuje: »Edino popolnoma izgubljena / lahko najdem nepričakovano.« Minute prednosti so zbirka osvobajanja od sleherne ujetosti, od obteženih občutij, sentimentalnosti, resnobnosti, preteklih vzorcev. Hkrati tudi zbirka sprejemanja nujnosti, z negativnostmi življenja vred. In prav ta vzhodnjaška uravnoteženost jo dela avtentično in, nikakor ne nazadnje, zrelo optimistično. Minute prednosti velja imeti v mislih, jim dati prednost – tudi pri finalnih izborih za prihodnje pesniške nagrade.
Pogledi, let. 6, št. 13-14, 8. julij 2015