Ustavna pobuda proti overovitvam podpisov
Ta ureditev je kršitev 6. člena Deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948, ki pravi: »Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.« Prav tako pa ne upošteva 16. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in drugih konvencij in pogodb, ki so vezane na to deklaracijo in na ta pakt in so uzakonjene tudi v Ustavi Republike Slovenije.
Zato podpisani pobudniki vlagamo zahtevo, da se sedanja ureditev spremeni tako, da bodo priznani prosto zbrani podpisi in se bo verifikacija verodostojnosti podpisov – v primeru izraženega dvoma državnih organov ali upravičenih nasprotnikov konkretne pobude – izvajala naknadno. Država naj torej zagotovi transparentno verifikacijo podpisov in obenem njen nepristranski in verodostojen nadzor.
Predlagamo, da se sedanji postopek, ki velja le za referendumsko pobudo za zbiranje 2.500 podpisov, uveljavi v vseh fazah referendumskega postopka ali zakonodajne pobude. Podpora kandidatom na volitvah pa naj se izvaja na način, kot zdaj velja za kandidate neparlamentarnih strank za poslance državnega zbora (DZ) in kot to že določa 43. člen Zakona o volitvah v DZ. V obeh navedenih primerih to pomeni podpise brez potrditve pred državnim uradnikom na UE.
Hkrati s tem pa je nujno legalizirati elektronski način podpisovanja, kot je v veljavi za Evropsko državljansko pobudo. Če je ta način veljaven za organe EU in evropski parlament, ni razloga, da ne bi veljal za Slovenijo. Slovenija se mora modernizirati tudi na tem področju. Število podpisov podpore pa je treba urediti na način, ki bo zagotavljal sorazmernost omejitev v skladu z namenom in enakopravnost državljanov, poslancev in političnih strank.
Strah in privilegij
Problematiziranje obveznosti podpisovanja podpor na UE ni vprašanje nekakšne hipotetične lenobe državljanov, ampak povsem realna ovira pri uveljavljanju aktivnega državljanstva in soodločanja ljudstva. Izmed številnih načelnih in praktičnih razlogov za spremembo sedanje ureditve velja še posebej poudariti naslednje vidike:
- Pri podpisih podpore gre za ZASEBNO-OSEBNI POLITIČNI AKT posameznega volivca, ki sodi v območje tajnosti, to je zasebnosti politične odločitve posameznika. Potrjevanje podpisov na UE ob prisotnosti podpisnika pred uradnikom UE pomeni politično uzakonitev samorazkrivanja državljana pred upravnim organom, kar je eden hujših primerov nezaupanja države do državljanov. Podpis na UE je neke vrste samoovadba volivca pred državnim uradnikom. Po verodostojnih pričevanjih uradnikov, ki sprejemajo podpise na UE, mnogi volivci opustijo namero podpisati podporo, ko vidijo, da uradnik njegove podatke vtipkava v računalnik,.
- Morebitna ZLORABA VERODOSTOJNOSTI PODPISOV je za prinesitelja kaznivo dejanje. Če se ugotovi malomarnost, zloraba ali goljufija in podpisi niso verodostojni, naj ima to za posledico ustrezno sankcijo: zavrnitev sorazmernega števila podpisov, v primeru zlorab in goljufij pa kazensko odgovornost predlagatelja podpisov. To je zadostna preventiva pred zlorabami, saj preverjanje podpisov ne sme obremenjevati podpisnika, ampak mora za to poskrbeti država.
- PRIIMEK IN IME, datum rojstva, naslov stalnega bivališča, občina, podpis državljana in datum podpisa povsem zadoščajo za ugotovitev identitete državljana, lastnoročni podpis volivca pa je končni izraz njegove volje in njegovo osebno jamstvo za točnost podatkov. S podpisom potrjeni podatki se kadar koli lahko preverjajo s podatki v državni bazi, ki nastaja z izdajo osebnih izkaznic in drugih dokumentov državljanov in s katero razpolagajo upravni organi. Skoraj 10.000 slovenskih državljanov je v lanskem letu na ta način podpisalo pobudo za EU parlament. Ta pobuda je bila povsem pravno veljavna. V bistvu gre za iste podatke, ki veljajo za običajno referendumsko pobudo z 2.500 podpisi. Dodana je le številka osebnega dokumenta, ki omogoča preverbo obstoja podpisnika in preprečuje dvojnost podpisa.
- Proti veljavnosti podpisov brez overovitve na UE ni pravih in razumnih argumentov. STRAH DRŽAVNIH ORGANOV PRED DRŽAVLJANI je velik anahronizem in izraz nezaupanja države do državljanov. Argument ne more biti niti to, da lahko volivec da podpis podpore tudi več kandidatom hkrati, kajti enako kot lahko volivec izrazi pravno veljavno podporo več različnim političnim strankam, je tudi podpora več kandidatom legitimna in pravno veljavna.
- Sedanja ureditev je do državljanov izrazito diskriminatorna. Gre za PRIVILEGIJ POSLANCEV PRI VLAGANJU KANDIDATUR s 3 podpisi nasproti 8.000 podpisom državljanov oziroma za 4 podpise poslancev nasproti 3.000 podpisom državljanov na evropskih volitvah. Demokratična ureditev mora ščititi najšibkejše člane družbe, v tem primeru posameznega volivca oziroma državljana, ki mora imeti vsaj približno enake pogoje kot politiki oz. poslanci političnih strank pri uveljavljanju svojih državljanskih pravic, med katere spadajo tudi politične pravice, ki jih ljudje izražamo s podporami.
Demonopolizacija
Sedanji način je do državljanov izrazito diskriminatoren, pomeni pa tudi kršitev Ustave glede enakosti državljanov pred zakonom in glede njihove pravice do upravljanja javnih zadev. Glede na osnovni namen zdaj postavljenih omejitev, ki je v tem, da se zagotovi verodostojnost podpisov, gre za povsem nesorazmerno omejitev. Učinek teh omejitev je namreč v praksi izrazito negativen pri referendumih in zakonodajnih pobudah, pri volitvah pa odvrača od kandidature državljane, ki niso dovolj bogati ali so brez zaledja v politiki in medijih.
Papirnatih pravic, ki jih zagotavlja sedanja ureditev, državljani ne potrebujemo. Posebej še, ker se da te ovire zlahka odstraniti. S to odstranitvijo bi Slovenija odpravila pomemben del monopola političnih strank, s katerim se stranke borijo proti aktivnemu državljanstvu.
Pobudniki nikakor nismo proti verifikaciji podpisov, gre le za to, da se uveljavi način, ki temelji na zaupanju v državljana, in da se podpisovanje na ulici dopolni z načinom, ki je za državljanske pobude uveljavljen v EU in ga omogoča sodobna komunikacijska tehnologija.
Povrnitev teh pravic, ki smo jih pred letom 1995 že imeli, je eden od nujnih korakov pri demonopolizaciji izključno na strankah temelječe politike ter rigidne pravne ureditve, ki ta monopol ščiti in podpira. Rezultat sedanje ureditve je, da se mimo strankarskih list v skoraj petindvajsetih letih demokracije v parlament ni prebila niti ena nestrankarska lista. Ljudje se pred velikanskimi ovirami, med katerimi je zelo pomemben način zbiranja podpor, ustavijo ali pa obupajo.
Zaradi bližnjih evropskih in lokalnih volitev Ustavnemu sodišču RS predlagamo absolutno prednostno in javno obravnavo. Demokracija ne more funkcionirati na ovirah in apriornem nezaupanju do državljanov. Dokler bo pravna ureditev ščitila državo in oblast, ne pa državljanov, ne moremo računati na spremembe in večji angažma ljudi pri urejanju skupnih – javnih zadev, s tem pa tudi ne na napredek v družbi.
_
Vili Kovačič, prvopodpisani in vlagatelj ustavne pobude
Pogledi, let. 5, št. 8, 23. april 2014