Droga ameriškega srednjega razreda
Od receptov do prekupčevalcev
V zadnjih šestih letih se je število ameriških uporabnikov skoraj podvojilo, s 370.000 leta 2007 na 680.000 leta 2013. Heroin je sicer v primerjavi z najpopularnejšimi drogami še vedno redek; marihuana (še vedno nelegalna v večini zveznih držav) ima v ZDA približno petdesetkrat več uporabnikov. Kljub temu pa je heroin v zadnjih letih po nekaterih meritvah prehitel t. i. crack (ceneno obliko kokaina, namenjeno kajenju), prevladujočo trdo drogo revne Amerike osemdesetih in devetdesetih. V Evropi je zgodba drugačna: v zadnjem desetletju je število uporabnikov padlo za tretjino. Kaj torej pojasni ameriški povratek heroina?
Cynthia Scudo je elegantna babica iz predmestja Denverja, ki je pred kratkim premagala svojo heroinsko odvisnost. Ta se je začela leta 2000, ko ji je po operaciji kolka zdravnik predpisal najrazličnejša protibolečinska zdravila. Med njimi je bila tudi visoka doza tablet OxyContin, popularnega opiata na recept. Četudi je bila količina predpisanih tablet pozneje zmanjšana, je bila do takrat že zasvojena. Na črnem trgu farmacevtski opiati dosegajo astronomske cene: ena OxyContin tableta stane osemdeset dolarjev, kar je mnogo več, kot si je gospa Scudo – ob svoji običajni uporabi šestih tablet na dan – lahko privoščila. Tablete, ki jih je dobila od zdravnika, je zato prodajala na črnem trgu in začela kupovati mnogo cenejši heroin. Čez noč je postala heroinska odvisnica.
Protibolečinska epidemija
Na tisoče Američanov je v to zgodbo vstopilo po skoraj identični poti. V devetdesetih se je namreč močno povečala medicinska uporaba opiatov za lajšanje kroničnih bolečin. V nekaterih zveznih državah je število napisanih receptov za te analgetike preseglo število prebivalcev. Tovrstna prekomerna uporaba je vzpostavila tudi močan črni trg; lani je kar enajst milijonov Američanov uporabilo nelegalno pridobljene protibolečinske tablete – to je več od skupnega števila uporabnikov kokaina, ekstazija, metamfetamina in LSD-ja. Ljudje, ki nikdar ne bi niti pomislili na vbrizgavanje heroina, predvidevajo, da je uporaba opiatov v farmacevtskih paketkih povsem varna.
Žal ni. Leta 2012 so protibolečinske tablete v ZDA terjale 16.000 žrtev – kar štiri na vsakih deset smrtonosnih odmerkov drog. Ob teh številkah so nekatere države poostrile nadzor. Vzpostavljen je bil tudi sistem meddržavne baze podatkov, s katerim lahko zdravniki preverjajo, ali so pacienti že pridobili recepte na drugih klinikah. Na nekaterih klinikah je potrebno pridobiti recept za vsako posamezno tableto. Številne klinike so bile zaradi pretirane distribucije tablet zaprte. Tudi farmacevtska industrija je sprejela nekatere ukrepe, zaradi katerih je zdravila težje zlorabljati: nove OxyContin tablete naj bi bilo tako npr. skoraj nemogoče zdrobiti za namen vdihavanja ali vbrizgavanja.
Tovrstni ukrepi so imeli nekaj pozitivnega vpliva. V zadnjih dveh letih so se številke zlorab in usodnih odmerkov zaradi protibolečinskih tablet nekoliko zmanjšale. Ko pa se je poostril nadzor legalnega pridobivanja opiatov, se je seveda ponovno zbudil črni trg in z njim tudi prodaja heroina. Število prekomernih odmerkov s to drogo se je med letoma 2010 in 2012 kar podvojilo.
Mehiški val
Čeprav osemdeset odstotkov globalne produkcije opija prihaja iz Afganistana, je večina heroina v ZDA še vedno uvoženega iz Mehike. V preteklosti je to zadostovalo, čeprav je Mehika relativno majhen proizvajalec opija. V zadnjih letih pa je ameriška soseda – skladno z ameriškim povpraševanjem – na tem področju premaknila v višjo prestavo. Ena izmed nepričakovanih posledic mehiške vojne proti organiziranemu kriminalu v urbanih predelih je tudi to, da je vojska zmanjšala intenzivnost odkrivanja in uničevanja nelegalnih makovih polj na podeželju: v nekaterih krajih je zato od leta 2000 do leta 2009 pridelava poskočila kar za desetkrat. Danes je Mehika tretji največji proizvajalec opija, takoj za Afganistanom in Burmo.
Zaostritev nadzora nad protibolečinskimi tabletami pa ni edina sprememba ameriške zakonodaje, ki je spodbudila mehiško pridelavo in razpečevanje heroina. Še pred nekaj leti so mehiški preprodajalci velik del svojega dobička ustvarili z marihuano. Danes je – zaradi postopnega rahljanja pregona njene uporabe – večina ameriške konoplje pridelana doma. V skoraj polovici zveznih držav je tudi že legalna za medicinsko uporabo. Uvažanje marihuane v ZDA je torej danes skoraj tako nesmiselno kot uvažanje tekile v Mehiko. Številni mehiški razpečevalci trave so se zato v zadnjih letih preusmerili v heroin.
To spremembo je zaznala tudi ameriška policija, ki je leta 2008 na mehiški meji zasegla 560 kilogramov heroina, lani pa že 2.100 kilogramov. Tihotapljenje je postalo drznejše; pred tremi leti so se količine zasedenega heroina gibale okrog dveh kilogramov, danes pa ni nič nenavadnega, če policisti zasežejo deset kilogramov ali več.
Mehiški heroin je zaradi majhne razdalje, ki jo morajo prekupčevalci prevoziti do ZDA, bistveno cenejši od kolumbijskega ali azijskega. Gram čistega heroina danes stane okrog 400 dolarjev – manj kot polovica njegove realne cene v osemdesetih. Velika večina heroina v preteklosti je bila namenjena vbrizgavanju, danes pa – tudi zaradi nove vrste uporabnikov, ki se jim vbrizgavanje upira – prevladuje t. i. rjavi heroin, ki je namenjen predvsem vdihavanju in kajenju.
Ker se zmanjšuje zdravniško predpisovanje opiatov, se počasi ustavlja tudi porast heroinskih zasvojencev. Še vedno pa si efektivno zdravljenje, kakršno je rešilo Cynthio Scudo, lahko privoščijo le redki: mesec na kliniki za zdravljenje odvisnosti stane kar 27.000 dolarjev. Večina se mora zadovoljiti z metadonskimi nadomestki, ki so pri zdravljenju le delno uspešni. Vseeno pa se zastarela politika »vojne proti drogam« v ZDA počasi spreminja in v nekaterih pogledih že približuje uspešnejšim evropskim prijemom, ki zasvojencev ne obravnavajo tako, kot da bi šlo za sodelavce kriminalnih združb, temveč predvsem kot žrtve.