Če ga nimaš ti, te ima pa on
Šolski primer njegove vseprisotnosti in moči je bistveno predrugačeno razumevanja besede prijatelj (friend), s katero uporabniki sprejemajo (in zavračajo) nove stike. Prijatelj v osebni, neposredni komunikaciji oziroma vsakdanjem življenju pomeni določeno obvezo, prijetnost, odgovornost, emotivni angažma, vzpostavljen konkretni odnos. Na Facebooku »klasično« prijateljstvo odpade. Sprejemanje prijateljev je enostavno, brez vsebinske in emocionalne vpletenosti, brez večjih konkretnih posledic. Ne glede na to, kdo je označen ali pač potrjen z omenjeno besed(ic)o, ni pravzaprav nobene hierarhije. Ni pomembno, ali gre za sošolca iz osnovne šole, prijateljevega prijatelja ali na spletu odkritega znanca, vsi imajo enak status kot najboljši prijatelji. In tako kot je za začetek prijateljstva dovolj en klik, je tudi s koncem razmerja. Hitro, enostavno, brez obveznosti, brez posledic in tudi brez večjih izkušenj.
Obstaja naslednji pregovor: če nekaj dobiš zastonj, potem si produkt – ti. In če kdo, potem Facebook pooseblja bistvo pregovora, saj je iz njega ustvaril velikansko industrijo. In kar je najbolj presenetljivo: njegovi uporabniki so prostovoljno in brezplačno pripravljeni postati »izdelek«. Poenostavljeno to pomeni, da vse informacije, ki jih ustvarjajo s komunikacijo na omrežju, prostovoljno predajajo lastniku omrežja, ta pa jih z veseljem in za povsem konkretne vsote prodaja za to še kako zainteresiranim strankam – oglaševalcem, tržnikom, politikom ... 91 odstotkov uporabnikov je pripravljenih z ostalimi deliti svojo fotografijo, dobrih sedemdeset odstotkov kraj, v katerem živijo, več kot petdeset odstotkov elektronski naslov, petina pa z ostalimi deli svojo telefonsko številko. Več kot osemdeset odstotkov jih odkrito govori o lastnih interesih, hobijih in navadah, s čimer tržnim raziskovalcem bistveno olajšujejo delo.
In tudi ustvarijo delovna mesta. Facebook je ustvaril nov gospodarski sektor, ki se ukvarja z optimiziranjem platforme za delovanje v dobro podjetja, v katerem delajo. Poleg tega so s popularnostjo in razvojem omrežja tržniki dobili orodje, kot ga še niso imeli, saj potencialnih strank (torej uporabnikov) še nikoli niso mogli analizirati tako natančno, kot to lahko počno zdaj. In to so informacije, za katere so še kako pripravljeni plačati. V lanskem letu je Facebook samo z oglaševanjem zaslužil debele tri milijarde ameriških dolarjev, 46 odstotkov več kot leto prej. Obstaja ogromno število podjetij, ki se ukvarjajo zgolj z optimiziranjem poslovanja s Facebookom, razvit je inovativen in omrežju prilagojen »ekosistem« za medije, trženje, tehnologijo in prodajo.
Velikanski je tudi njegov vpliv na politično dogajanje. Kot piše Guardian, sta za letošnje volitve v Veliki Britaniji tako delavska kot konservativna stranka najeli spletne medijske strokovnjake, ki jih je leta 2008 prvič zaposlil ameriški predsednik Barack Obama. In če je bilo v primeru prve Obamove zmage v ospredju komuniciranje po različnih spletnih platformah, je tokrat večina komunikacije z volivci potekala po Facebooku. Prek omrežja namreč stranke lažje nagovarjajo konkretne volivce z jasnim (in lahko ugotovljivim) političnim profilom, za vsakega lahko pripravijo individualizirano »ponudbo« oziroma strategijo. In učinek je bistveno večji kot v primeru nagovarjanja abstraktnih volivcev po drugih, manj individualiziranih spletnih platformah.
Facebook postaja tudi vedno močnejše orožje v rokah različnih družbenopolitičnih skupin. Ključna vloga mu je pripada v organiziranju t. i. majdanske vstaje lani v Ukrajini. Možnost hipnega reagiranja, sprotnega obveščanja, aktiviranja vstajnikov, posredovanja ključnih informacij, vzpostavljanja vzporednega medijskega sistema ... so prednosti, ki Facebooku omogočajo bistveno večjo agilnost in prilagodljivost v izrednih razmerah kot drugim medijem (tudi spletnim).
Za sedemdeset odstotkov uporabnikov je splet ključni vir dnevnih informacij. Ta je vedno bolj individualiziran, spletni mediji svoje članke uporabnikom Facebooka namreč »plasirajo« na podlagi poznavanja njihovega osebnega profila. Uporabniki tako novic ne berejo več na spletni strani ponudnika novice, pač pa na strani družbenega omrežja. Posledica individualnega »targetiranja« z novicami je tudi bistveno večja učinkovitost novici dodanih oglasov. Te prodajata tako ponudnik novice kot spletno omrežje. Posledično se spreminjajo tudi sama narava novinarskih člankov, način obdelave teme, iskanje virov in odzivov na članke oziroma dogodke, dodatne informacije v zvezi z dogodkom ... Vzpostavljen je avtonomni medijski ekosistem.
Če je bil Facebook v svojih začetkih še okolje, ki je povezovalo generacijsko zaokroženo (mlajšo) populacijo, to že dolgo časa ne velja več. Lani je imelo 56 odstotkov spletnih uporabnikov, starejših od 65 let, Facebookov račun; od tega je imelo štirideset odstotkov uporabnikov vzpostavljene stike z ljudmi, s katerimi se v živo nikoli niso srečali. Stran vse bolj postaja izhodiščna točka ne zgolj za srečevanje s takšnimi ali drugačnimi prijatelji, temveč tudi za vstopanje v druge »svetove«, ki jih ponuja internet.
Kar pomeni, da je to okolje, ki je sposobno razvoja in prilagajanja, kar mu zagotavlja dolgo življenje.
A. J.