Filmi pod poletnim nebom
V Združenih državah Amerike in v zahodnoevropskih državah akterji reproduktivne kinematografije z nestrpnostjo pričakujejo poletne mesece (od maja do septembra), saj prav v tem času uresničijo skoraj 50 odstotkov celoletnega blagajniškega izkupička, za naše kraje pa je še do pred kratkim veljalo prav nasprotno: prihod poletja nam je prinesel skoraj popolno filmsko mrtvilo. Kinodvorane so namreč samevale ali celo zapirale svoja vrata (predvsem na vrhuncu poletne sezone, julija in avgusta), filmska ponudba pa je bila radikalno skrčena in osiromašena.
Ko smo se začeli spraševati, zakaj je tako in ali je specifika slovenske reproduktivne kinematografije res tako zelo drugačna, da vsaj na tem področju prinaša povsem drugačne rezultate od pričakovanih (ne nazadnje imajo ljudje prav poleti največ prostega časa, prav tako pa številni počitnice preživijo kar doma), so nas mnogi poskušali prepričati, da so prazne dvorane v tem obdobju nujne, kot je neizogibna poletna suša. Zdelo se je celo, da so si glede tega enotni tako tisti akterji reproduktivne kinematografije, ki dosledno sledijo le svojim komercialnim interesom (na primer Kolosej in Tuš), kot tudi tisti, ki poskušajo zadovoljiti javni interes (na primer Slovenska kinoteka). Prvi so namreč občutno skrčili premierni program in vsak teden ponudili le eno filmsko premiero (na vrhuncu sezone do štiri na teden), sicer pa predvajali reprizni program, med drugimi pa smo našli celo take, ki so svoje dvorane brez pomislekov zaprli kar za cela dva meseca. In tako je poletna filmska suša po slovenskih kinodvorah pustošila vse do srede zadnjega desetletja, ko se je »nenadoma« izkazalo, da vendarle ni tako neizogibna, kot bi si nekateri želeli, da ljubitelji filma tudi poleti ne morejo kar tako iz svoje kože in bodo filmski ponudbi sledili, pa čeprav bo zunaj še ne vem kako vroče. Še posebno, če je ta primerno servirana: na primer v klimatizirani dvorani ali celo na prostem.
Prva se je o neizogibnosti poletnega filmskega mrtvila »drznila« podvomiti kar Slovenska kinoteka, pa čeprav je s svojim »tradicionalnim« zapiranjem vrat kinotečne dvorane julija in avgusta to neizogibnost dolga leta sama perpetuirala. Oziroma najverjetneje prav zato. V drugi polovici devetdesetih let je tako takrat nova in dinamična ekipa Kinoteke skušala najti načine, da bi bilo tovrstni praksi konec. Ker je bilo v kinotečni dvorani v poletnih mesecih zaradi nenapeljane klimatizacije resnično nemogoče izvajati program, obnova dvorane pa je bila ves čas prestavljana v negotovo prihodnost, je v letu 2004 ob sodelovanju s Festivalom Ljubljana (in pomoči Mestne občine Ljubljana) Kinoteka prvič izvedla Film pod zvezdami, desetdnevno serijo projekcij v »letnem kinu« na ljubljanskem gradu. Čeprav je nad njo viselo prekletstvo »neizbežnosti« poletnega filmskega mrtvila in čeprav je ponujala le reprizni program vrhuncev minule sezone, je prireditev požela izjemen uspeh, saj si je 10 prikazanih filmov ogledalo kar 5.185 gledalcev. Ob kapaciteti 1.000 sedežev je to pomenilo celo več kot 50-odstotno zasedenost prizorišča, to pa je zgovorno pričalo ne samo o tem, da je »poletno mrtvilo« vsiljen mit, ampak tudi o tem, da je mestno občinstvo lačno tovrstnih (kulturno) filmskih prireditev v poletnem času. Iluzija »neizbežnosti« poletnega filmskega mrtvila je bila s tem razbita in postalo je jasno, da se bo občinstvo odzvalo – če mu bo le ponujen primeren program.
Slovenska kinoteka je tako dobila dodatno spodbudo, da končno uresniči svoje dolgoletne želje po celoletni programski shemi. Zato se je naslednjega leta, poleti 2005, ko se je lotila temeljite prenove dvorane, klimatizacija znašla med prioritetami. A ko smo že pričakovali, da bo svoj izbrani filmski program ponujala tudi v poletnih mesecih, je njeno vodenje prevzela nova ekipa in tako dvorana Slovenske kinoteke julija in avgusta še danes ostaja zaprta.
K sreči pa na velik uspeh prireditve Film pod zvezdami in na resnično izjemen odziv nanjo niso pozabili pri Festivalu Ljubljana in na MOL. Tako so kljub dejstvu, da se je Slovenska kinoteka v naslednjih letih odrekla partnerstvu (sodelovala je le še leta 2005, novo vodstvo pa sodelovanja ni nadaljevalo), prireditev nadaljevali (ob pomoči zunanjih izvajalcev) ter iz nje celo ustvarili eno največjih uspešnic ljubljanske poletne kulturne ponudbe. O tem več kot zgovorno pričajo podatki za lansko izvedbo, saj si je 20 predstav Filma pod zvezdami 2009 (pravzaprav 19, saj so morali eno filmsko projekcijo zaradi slabega vremena odpovedati) ogledalo že kar osupljivih 13.226 gledalcev. Ob enaki kapaciteti prizorišča, torej 1.000 sedežev, to pomeni kar šestinšestdesetodstotno zasedenost. Pravo vrednost tega podatka nam razkrije primerjava s številom obiskovalcev na Liffu, ki velja za najbolj priljubljen filmski dogodek leta in kjer si nekaj več kot 100 predstav ogleda približno 45.000 gledalcev. Pri tako nedvoumnem odzivu občinstva se zdi sklicevanje na »poletno mrtvilo« cenen izgovor za nesposobne in lene.
Prireditev, katere nosilec je z letom 2009 postal Kinodvor (kot osrednja mestna ustanova za področje filma), v koprodukciji pa sodelujeta še Festival Ljubljana in MOL, bo na dvorišču ljubljanskega gradu seveda potekala tudi letos. Tako bodo od 29. julija pa do 21. avgusta na ljubljanskem gradu prikazali 22 filmov, ki so jih organizatorji označili za nekakšne vrhunce sezone. Seveda med njimi ne gre pričakovati visokoproračunskih hollywoodskih uspešnic, kot sta na primer Robin Hood ali Seks v mestu 2, saj so program vendarle pripravili pri Kinodvoru. A ker ta v svoji »novi izdaji« (odkar je postal mestna ustanova) prav tako ne promovira več le izključno umetniškega filma, temveč tudi kakovostna dela med komercialno filmsko produkcijo, je tokratni izbor – s filmi, kot so na primer Antikrist (Antichrist, 2009) Larsa von Trierja, Zlovešči otok (Shutter Island, 2010) Martina Scorseseja, Zlomljeni objemi (Los abrazos rotos, 2009) Pedra Almodóvarja ali Neslavne barabe (Inglourious Basterds, 2009) Quentina Tarantina – zanimiv preplet hollywoodskega in avtorskega, ameriškega in evropskega. Kot pravi Koen Van Daele, pomočnik direktorice Kinodvora, so se v želji, da na gradu vendarle ne bi ponujali le repriznega programa, s slovenskimi distributerji tudi tokrat dogovorili za določeno število predpremier. Število teh so z lanskih dveh povečali na pet. Opozoriti pa je treba tudi na to, da bodo tokrat projekcije, ki bi zaradi slabega vremena odpadle, naslednjega dne izvedli v dvorani Kinodvora.
Velik uspeh prireditve Film pod zvezdami pa je Kinodvor spodbudil tudi k novemu eksperimentu. Tako so letošnje poletje, v dneh od 30. junija do 21. julija, prvič vpeljali Kinodvorišče, s katerim se zadnja dnevna projekcija rednega programa Kinodvora seli na plano. Konkretno, v atrij stavbe Slovenskih železnic, do katerega se pride prek dvorane Kinodvora. To jim je omogočil nakup mobilnega kina (z namenskimi sredstvi MOL), s katerim zadnji dve leti izvajajo tudi program prireditve Film pod zvezdami. V prihodnje pa naj bi z njim izvajali tudi projekcije na različnih lokacijah po mestu.
Dobri zgledi pritegnejo (še posebno, če je več kot očiten njihov komercialni potencial) in tako so se tudi pri največjem slovenskem prikazovalcu, Koloseju, odločili, da letošnje poletje v Kopru in v Mariboru ponudijo Kolosej pod zvezdami, s katerim se v ti dve mesti vrača letni kino. Tako bodo v Kopru med 1. julijem in 31. avgustom na Titovem trgu ponujali dve filmski projekciji na teden (v četrtek in v soboto), v Mariboru pa se bo na Kolosejevi terasi ob Dravi filmski program začel 15. julija in se prav tako končal konec avgusta. A tudi v Kolosejevih kinocentrih se nam letošnje poletje obeta občutno pestrejši program. Kot nam je povedala Tjaša Smrekar, vodja službe za stike z javnostmi pri Koloseju, se bo za prejšnja leta običajna poletna redukcija premier na eno na teden letos pojavila le izjemoma, in to samo julija, avgusta pa se na spored že vračajo klasične tri premiere na teden.
Očitno je torej, da se razumevanje poletja kot obdobja, ko zavlada »neizbežno filmsko mrtvilo«, počasi le umika v preteklost. K temu so ne nazadnje pripomogli tudi številni manjši festivalski dogodki, kakršen je na primer obalni Koperground, ki se sredi avgusta dogaja na vrtu Pokrajinskega muzeja v Kopru. Le Slovenska kinoteka (kljub klimatizirani dvorani) trmasto vztraja, da mora poleti nujno zavladati filmska suša.
Pogledi, julij 2010