Knjiga - Leposlovje

T. C. Boyle: Ženske. Prevod Aleksandra Rekar, spremna beseda Leonora Flis. Založba Modrijan (zbirka Poteze), Ljubljana 2011, 536 str., 35,20 €

Visok je bil nekaj več kot 160 centimetrov, najraje je pil jabolčnik ali vodo ter užival preprosto kmečko hrano. Klicali so ga Frank Dolžnik, ker je bil venomer brez denarja, živel pa je, kot bi ga imel na pretek. Bil je egocentričen in malenkosten, poslušal pa ni prav nikogar – še najmanj svoje naročnike in svoje ženske. A z vsakim letom življenja so si ga, arhitekta Franka Lloyda Wrighta, naročniki in ženske želeli bolj. Njegov je bil Hotel Imperial v Tokiu, med gradnjo katerega je predvidene stroške presegel za skoraj petkrat in investitorja spravil v bankrot, hkrati pa je bila to tudi ena redkih stavb, ki je preživela uničujoč tokijski potres leta 1923 in se dvigala nad ruševinami kot dokaz o njegovi genialnosti. A mejniki v življenju ameriškega arhitekta niso le slavne zgradbe: od njegovega domovanja in biroja ter dvakrat do tal požganega Taliesina, prek hiše na slapovih Fallingwater in ne nazadnje do Guggenheimovega muzeja v New Yorku. Mejnike so predstavljale tudi različne ženske, ki so bile ob njem. Sobivanju s štirimi ženskami se je v romanu Ženske posvetil v slovenščino prvič preveden ameriški pisatelj T. C. Boyle.

Ženske niso prva Boylova biografija: pred njo sta poleg trinajstih romanov nastali še biografiji o seksologu Alfredu Kinseyju (The Inner Circle) ter o »izumitelju« kosmičev J. H. Kelloggu (The Road to Wellville). Boyle pravi, da želi pisati o močnih ljudeh različnih obdobij, ki se med seboj zaradi lastne veličine najverjetneje ne bi prenašali. K navdušenju nad Wrightom je prispevala tudi arhitektova hiša v bližini Los Angelesa, v kateri pisatelj živi s svojo družino. Pripovedovalec zgodbe o Franku Lloydu Wrightu je izmišljen japonski pripravnik Sato Tadashi, ki skupaj z drugimi mladimi arhitekti več let preživi na Wrightovi domačiji Taliesin, kjer lupi krompir, krmi prašiče, skrbi za ogenj v kaminih ter z (obveznimi) mehkimi svinčniki Mojstru pomaga pri projektih. Tadashi pripoveduje o veliki gospodarski krizi in sušnih tridesetih letih, ko so životarili v obdobjih brez enega samega projekta. Pripoveduje, kako je Frank Lloyd Wright, kjerkoli je bil, tudi v provizoričnem objektu na gradbišču, želel imeti klavir. In pripoveduje o ženskah: o Catherine Tobin, ki mu je rodila šest otrok in jo je nato brez premisleka zapustil zaradi njene prijateljice, prevajalke in intelektualke Mamah Brotwick, tragično preminule v pokolu na domačiji Taliesin. In o prelepi, peklenski, egocentrični, kolerični odvisnici in kiparki Miriam Noel, ki se ji je malone omračil um, ko jo je nasledila Olgivana Lazović Miljanov, ženska črnogorskega porekla, ki mu je rodila hčer ter kuhala prebranec in pasulj. Wrighta prikazuje kot strastnega in genialnega moškega, ki se je zaljubil z enako hitrostjo kot odljubil, njegove ženske pa so hrepenele po naklonjenosti genija in so bile pripravljene storiti vse, da bi ga zadržale ob sebi.

Filmsko življenje Franka Lloyda Wrighta se tudi bere kakor film. Pripoved drsi skozi bralčevo zavest hitro in nikjer ne zaide ali se spusti v globino; psihološki portreti so dvodimenzionalni in ljubezenska naklonjenost je opisana z besednimi zvezami kot »duša dvojčica«. Emocionalna globina karakterjev je na nekaterih mestih na ravni ljubezenskih romanov, a hkrati omogoča bralcu, da hlasta za naslednjo stranjo, naslednjim poglavjem, naslednjo zgodbo. Ženske so roman za sprostitev v najboljšem pomenu pojma; T. C. Boylu pa se je uspelo obdržati na tanki meji med trivialnim in resnim ter med življenjem in fikcijo. V maniri najboljših kriminalnih romanov opisuje pokol na Taliesinu in skuša prikazati miselni tok podivjanega služabnika, ki je s sekiro pobil Wrightovo partnerico Mamah, njena otroka in še štiri ljudi ter nato arhitektov prvi poskus organske arhitekture in njegovo pribežališče, njegov dom, požgal do temeljev.

Največja odlika romana je, da T. C. Boyle nikakor noče dokazovati umetniške vrednosti svojega pisanja. Brez odvečne pretencioznosti in želje po vzponu na Parnas je preprosto napisal dober roman, roman za bralce.

Pogledi, št. 24-25, 14. december 2011