27. slovenski knjižni sejem
Nagrajenci knjižnega sejma
Schwentnerjeva nagrada
Marij Maver
Marij Maver, rojen leta 1937 v Trstu, je po končanem učiteljišču študiral leposlovne vede na Pedagoški fakulteti v Trstu, leta 1969 je postal urednik slovenskih govorjenih sporedov na Radiu Trst A. Od leta 1956 je sodeloval kot zunanji sodelavec in bil član igralske skupine Radijskega odra. Od leta 1967 je odgovorni urednik tržaške Mladike, od leta 1969 predsednik Slovenske prosvete. Od vsega začetka je bil pri Svetu slovenskih organizacij, ki povezuje vse slovenske katoliško in demokratično usmerjene organizacije. Maver je zgleden lik slovenskega kulturnika v zamejski skupnosti, ki igra vidno vlogo v manjšinskem javnem življenju, vseskozi je prisoten na različnih področjih delovanja, obenem pa nikoli ne sili v ospredje. Žene ga v prvi vrsti predanost slovenstvu, predvsem pa velik čut odgovornosti, s katerim se loteva vsake pobude ter jo spremlja kritično, če je treba tudi odklonilno in brez znakov omahovanja v duhu pravila: smo v igri in moramo držati do konca. To svojo osnovno in temeljno držo neutrudno zagovarja bolj z delom kot z besedami. Največje zasluge si je brez dvoma pridobil z delom na prosvetnem in založniškem področju. Pri Prosveti je bil zraven vsake pobude, ki jo je pomagal speljati do konca. Pri Društvu slovenskih izobražencev, ki je s svojimi Dragami in rednimi ponedeljkovimi večeri dalo svoj dragoceni doprinos k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, predstavlja tisto trdno organizacijsko osnovo, ki ostaja v ozadju, a zagotavlja realizacijo njegovih idejnih zamisli. Po smrti prof. Jožeta Peterlina je Marij Maver leta 1976 prevzel glavno uredništvo revije Mladika, ki je pod njegovim vodstvom postala konstanta v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru, danes pa predstavlja najstarejšo revijo pri nas, in ima velike zasluge, da ta revija še danes redno izhaja. Založba Mladika se je razvila v profesionalno ustanovo, ki se je izkazala v vseslovenskem prostoru. Pravkar pripravlja jubilejno izdajo ob petdesetletnici svojega delovanja. Leta 1972 je dal pobudo za literarni natečaj, ki ga revija razpisuje že 40 let. Leta 2003 je sprožil zamisel o skupnem nastopu zamejskih založb Mladika, ZTT in Novi Matajur na knjižnem sejmu v Ljubljani pod geslom »Slovenska knjiga v Italiji«. Skrbel je za to, da so redno izhajali zborniki vsakoletnih študijskih dni Draga. Teh je izšlo že preko 40 in poleg njih še dva jubilejna. Po osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, ko se je slovenski trg odprl tudi odpisanemu delu zamejstva, je Maver poskrbel za večje število izdaj, ki so ovrednotile primorsko področje in ga predstavile v vseslovenskem prostoru.
Nagrada za najboljši literarni prvenec
Katja Perat za pesniško zbirko Najboljši so padli (Študentska založba)
Ni tako redka poezija, ki bi govorila zares glasno, temveč tista, ki bi pri tem dejansko imela kaj povedati. Sofisticirana govorica Katje Perat v zbirki Najboljši so padli vehementno opleta z ostružki teorije in z njihovo pomočjo razkrinkava samoprevaro poezije, ki je prepogosto zreducirana na samovšečno objokovanje pesniške usode. Takšno držo Katja Perat razgalja kot golo pozo in ji odločno pokaže prst. In jezik. A v tem je pravzaprav globoko resnicoljubna: soočena s tveganjem samoljubja se raje odloči za drastično samosvojost, običajne jezikovne izpraznjenosti pa zamenja za avtoironično utemeljevanje ranljive prisotnosti. Katji Perat se to posreči z nezgrešljivo pesniško dialektiko, ki razkrije, da za besedami pogosto ne stoji nič in da tega niča ne gre poveličevati. Ker je njeno končno spoznanje, da tako ali tako ne vemo, kaj početi z veličino, se ji Katja Perat metodično odpove in izvrši svoje ostre reze tudi na lastnih tekstih. Neutrudna dekonstrukcija praznih pojmov, povezana z natančno pesniško imaginacijo in močnim zavedanjem kiča sodobne pluralnosti, je tisto, kar zbirki Najboljši so padli zagotavlja kar najširšo slišnost.
Nagrada za mladega prevajalca
Stana Anželj za prevod knjige Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa (Založba Sanje)
Walter Moers je avtor več uspešnic, zbirke stripov o Malem ritku, romanov 13 1/2 življenj Kapitana Sinjedlakca, Rumo & čudeži v temi, Adolf. Bonker in Vreščji mojster. Delež odraslega bralstva je pri knjigah te vrste težko določiti, vendar sodeč po kritiških odzivih ni neznaten. Mesto sanjajočih knjig (2004) s svojo bibliomansko nostalgijo na prvi pogled učinkuje kot zapozneli odmev ecovskega postmodernizma, morda celo kot didaktična intervencija za spodbujanje bralne pismenosti; vendar je preigravanje literarnih klišejev v tej knjigi odkrito in duhovito, Moersova domišljija pa je intenzivna in pristno pustolovska. Prevajanje učenih pustolovščin, ki naj pritegnejo kultiviranega mlajšega bralca, je nadvse zahtevna naloga. Stana Anželj se je nemškega izvirnika lotila s sproščeno skladenjsko ubeseditvijo, ki ne škoduje zvestobi, z razgibanim, pomensko polnim besednim redom ter z okusnim in nevsiljivim slovenjenjem govorečih imen. Gre za prevajalko, ki dobro pozna izrazne možnosti literarne slovenščine, zato se ji je posrečilo ustvarjalno in brez nižanja slogovnih registrov posneti Moersov komunikativni, a strogo literarni in mestoma žlahtno patinirani antikvarni jezik.
Nagrade za najlepšo slovensko knjigo
V kategoriji književnost: Saša Pavček, Obleci me v poljub (založba MIŠ, oblikovalka Petra Černe Oven).
Knjiga je prepričala komisijo z odločno tipografsko obdelavo, ki vsebinsko podpre, a je ne preglasi. Tipografija je v odličnem sozvočju z ilustracijami. Še posebej je razveseljiva inovacija drobnih inicialk; rešitev, ki si jo je vredno zapomniti.
V kategoriji knjige za otroke in mladino: Peter Svetina, Čudežni prstan (Vodnikova založba, DSKG, oblikovanje Damijan Stepančič in Janez Turk).
Čudežni prstan je knjiga, katere ilustracije jo ohranjajo svežo od naslovnice do zadnje strani, njihov nivo pa bo zadovoljil tako ciljno skupino kot starše. Radi bi poročali o boljši tipografski obravnavni, smo pa zato toliko bolj veseli odličnega kadriranja in tankih paspartujev, katerih značaj odmeva celo na veznih listih.
Kategorija umetniška monografija in fotomonografije, bibliofilske izdaje: Janez Bogataj, Mojstrovine s kranjsko klobaso iz Slovenije (Založba Rokus Klett, oblikovalec Žare Kerin).
Knjigo odlikuje močna nosilna ideja, ki jo oblikovalec implementira na nivoju fotografije, tipografije, materialov in tehnik dodelave. Z razkošno podobo, ki ni sama sebi namen, odgovorni upravičeno razbijajo podcenjene predstave o kranjski klobasi. Knjiga in njena tema sta namenjeni gurmanom. Na vam tekneta!
Nagrada krilati lev
Tiskarna Gorenjski tisk storitve za knjigo Julijske Alpe (Mohorjeva založba, Celovec)
Nagrada za najboljšo celostno izdelavo knjige se letos podeljuje knjigi Julijske Alpe. Reprodukcija in tisk slik sta izvrstna. Slike odlikuje ostrina, enakomernost, mirni prehodi tonskih vrednosti in popolna čistost. Knjigoveško je knjiga izdelana pravilno.
S stališča tiska je knjiga natisnjena v izjemnem barvnem skladju in barvnem ravnovesju. Odlikujejo jo tudi velik kontrastni in barvni obseg ter neverjeten tiskovni sijaj.
Komisija je z nominacijama opozorila še na dva prvenca, ki po svoji kvaliteti zaslužita omembo:
Petra Zupančič
Premog (LUD Literatura)
Zbirka Premog Petre Zupančič z iskrenim in poetičnim glasom, ki se ne boji lastne nežnosti, upesnjuje prehode iz časa, ko je še vse na razpolago in se še ni treba o ničemer dokončno odločiti. Njena poezija rešuje dragocene trenutke, ki z utemeljevanjem posameznikovega mesta v družbi postopoma odtekajo.
Zoran Benčič
Psi brezčasja (Modrijan)
Čeprav se Psi brezčasja spogledujejo s trdo kriminalko in filmom noir, uspe Benčič s pomočjo maščevalca brata in brez pozitivnih junakov prikazati nagnito stanje vseh družbenih slojev. In služb.
Pogledi, 23. november 2011