Med nebom in zemljo
Yi jing – Knjiga premen oz. sprememb (morda bolj znan kot I čing) ni samo eden najstarejših orakljev, temveč tudi ena najstarejših knjig človeštva. Njenega natančnega izvora ne poznamo, domnevno pa so zametki zanjo nastali pred približno sedem tisoč leti, ko je kralj Fu Xiju postavil nov sistem vedeževanja z rmanovimi stebelci. V davni preteklosti sta se z Yi jingom ukvarjala tako Konfucij kot Lao Zi (Dao de jing), in v malo manj davni preteklosti tudi zahodni misleci ter psihologi, kakršna sta bila Gottfried Leibniz in Carl Gustav Jung. Prevod dr. Maje Milčinski se naslanja na delo raziskovalca Richarda Wilhelma (ta je v prvi četrtini prejšnjega stoletja s pomočjo kitajskega učenjaka celo desetletje prevajal Knjigo premen v nemščino ter sestavil živ prevod, na katerega so se pozneje sklicevali povsod po svetu), sicer pa gre za nadgradnjo izdaje iz leta 1992.
Kar velja za prevode številnih religioznih in duhovnih del (Upanišade, Koran, mistični pesniki itn.), da torej nenehno iščemo najbolj merodajen oz. »standardni« prevod, je dolgo časa veljalo tudi za Yi jing. V zadnjih dvajsetih letih je izšla žepna verzija Petra Amaliettija Ji čing – Vodnjak modrosti (1993) ter prevod Andreja Kiklja pod naslovom I čing – Vodič ob življenjskih prelomnicah (2007). Podnaslova kažeta na interpretativni potencial dela, ki se je v preteklosti navleklo izjemno pisanih označb. Odločilno vlogo pri tovrstnih prevodih igra navdih, odprtost in ponotranjena izkušnja prevajalca, v enakih proporcih pa se kot nuja postavlja kulturno in jezikovno poznavanje gradiva. Maja Milčinski je doslej prevedla večino kitajskih klasikov (pred tremi leti tudi Dao de jing), z Yi jingom pa je še enkrat postavila letvico zelo visoko.
Filozofska osnova Yi jinga so spremembe, kot naj bi si sledile v naravi: miru npr. sledi zastoj, zastoju sledi tovarištvo med ljudmi, tovarištvu med ljudmi sledi veliko bogastvo, velikemu bogastvu sledi skromnost, skromnosti sledi navdušenje, navdušenju sledi sledenje, sledenju sledi razkroj, razkroju sledi nadziranje itn. Tehnična osnova »filozofskega stroja«, kot so ga med drugim poimenovali, je 64 heksagramov, ki jih je mogoče sestaviti iz osmih trigramov, baza trigramov pa je matematična, binarna: polna in prekinjena črta. V računalniškem jeziku: 0 in 1. Metod filozofskega vedeževanja po Yi jingu je veliko. Prevod zaobjema njihove opise, ne ponuja pa instantnega orodja za izvajanje. Ne glede na to, da je I Ching dostopen na internetu ali pa lahko denimo uporabimo karte iz paketa I Ching Box, to seveda ne moti, saj je čar Yi jinga predvsem v počasni interpretaciji izida, ko se zloži pred nas. Bistveni so osnovni trigrami ter njihova vpetost v temeljne ekološke pojave: osnova vsega sta nebo in zemlja, med njima pa trivrstične kombinacije polnih in prekinjenih črt tvorijo grom, vodo, goro, veter/les, ogenj in jezero.
Knjiga se začne brez filozofiranja oziroma zgolj s filozofiranjem – torej s Prvo knjigo, v kateri so predstavljeni sami heksagrami (sestavljeni iz spodnjih ter zgornjih trigramov), njihove razlage in komentarji, ki jih pripisujejo kralju Wenu, njegovemu sinu Zhouju (8. stol. pr. n. št.) in konfucijancem (nekateri celo Konfuciju). Sledijo Druga knjiga, obsežna Velika razprava z opisi orodja in zaključni poljudni esej, v katerem prevajalka jedrnato, a izčrpno predstavi zgodovino knjige in njen prihod na Zahod, obenem pa tudi posebnosti kitajske misli ter sklepni razmislek, ki se zaokroži ob preprosti, vsenavzoči teoriji o jinu in jangu.
Večina tistih, ki Yi jing uporabljamo vsaj občasno, je novo izdajo hitro vzela za svojo; knjiga namreč tudi na izgled in na otip vzbuja obljubo prvobitnih modrosti, ki so budne v naših žilah, kosteh in tkivih. In če poskusim za konec sestavka – malo za šalo malo zares – pogledati, kaj naj bi se s Slovenijo dogajalo v letu 2012, se mi odpre heksagram z naslovom Začetne težave. Največja razhajanja med prevodi Knjige premen najdemo v poimenovanjih osnovnih heksagramov, a pri tem, tretjem heksagramu, ni neskladij med tujimi in tudi ne med domačimi prevodi. Igra neba in zemlje ustvarja razpeta bitja, v katerih se poosebljajo vsa velika nasprotja. Travni bilki pri klitju pomaga zemlja, hkrati pa predstavlja njeno največjo oviro. Spodnji trigram je voda (dež), zgornji je grom, po nevihti naj bi se nebo zjasnilo. Brez začetnih težav torej ni poznejše ubranosti in reda: »Spodbudno je ostati vztrajen. Spodbudno je pritegniti pomočnike.«