Maša Kociper, predsednica Ustavne komisije Državnega zbora RS
Transparentna pot je edina pravilna
Kociprova je pobudo za javno predstavitev mnenj o spremembah volilnega sistema v državnem zboru dala na seji Ustavne komisije DZ 10. aprila. Njen predlog so člani komisije soglasno podprli, tako da ta dogodek 5. maja popoldne lahko pričakujemo s kar nekaj optimizma. Seveda pa bo do takrat najbolj vroče prav v stranki Kociprove – nekateri scenariji napovedujejo, da bo Slovenija 5. maja v predvolilnem obdobju ne le za evropske volitve, temveč že dober teden tudi za predčasne državnozborske.
Kaj pričakujete od javne predstavitve mnenj o volilnih sistemih?
Opozoriti velja, da se pri spremembah volilnega sistema pogovarjamo o dveh ločenih postopkih: o spremembi ustave in o spremembi volilnega zakona. Slednja ni dovolj za dvig volilnega praga, ta bi zahteval spremembo ustave. Predlog PS predlaga ukinitev okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki se deli znotraj volilne enote – ostaja pa v okviru v ustavi zapisanega proporcionalnega sistema. Takšen predlog smo lansko pomlad vložili v parlamentarno proceduro preko pristojnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo.
Slovenska demokratska stranka (SDS) je novembra na drugi strani eksplicitno vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave v smeri večinskega sistema. Tega obravnava ustavna komisija, kjer sem sama predsednica, in o njem smo razpravljali že na seji januarja, na aprilskem nadaljevanju te seje pa sem predlagala tudi javno predstavitev ne le tega, temveč tudi drugih predlogov za spremembo volilnega sistema, ki nastajajo v parlamentu in civilni družbi.
Med slednje sodi recimo tudi predlog za kombinirani volilni sistem Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki je tako kot naš v postopku v Odboru za notranjo politiko. V tem odboru je postopek razumljivo zastal zaradi dogovarjanja predsednikov strank pri predsedniku republike: na teh sestankih se je izkazalo, da bi se konsenz dalo najti v smeri predloga PS s preferenčnim glasom ter da obstaja tudi možnost za spremembo ustave in dvig praga na 5 odstotkov. Tudi Janez Janša je v imenu SDS tedaj izjavil, da njih sicer zanima dvokrožni večinski sistem, a da so pripravljeni podpreti karkoli, da se le spremeni sedanji sistem in da gre sprememba v osnovni smeri večinskega sistema. Dvig praga gre v to smer, možnost izbire med kandidati s preferenčnim glasom pa prav tako – in to je tudi v skladu z doslej še nerealizirano določbo v ustavi, da naj bi volivci imeli čim večji vpliv na izbiro poslancev.
Vseeno se predsedniki očitno niso uspeli dokončno dogovoriti. Moram priznati, da me je to presenetilo, pričakovala sem, da bo nas čakalo samo še tehnično delo. Se je pa razpletlo tako, da je žogica zdaj pri nas na Šubičevi in skupaj sva jo pobrala kolega Jerko Čehovin (PS), predsednik Odbora za notranjo politiko, in jaz. Javna predstavitev mnenj bo na skupni seji njegovega odbora ter ustavne komisije, vabljeni so tako strokovnjaki kot civilna družba. Poslanci se bodo nato z vsem tem seznanili in vsa predstavljena materija naj bi vplivala na kvalitetnejše odločanje poslancev: prišel bo ZDUS, pa gospod Vili Kovačič, nastopila bova tudi kolega Grims in jaz pa najbrž še kdo.
Prepričana sem, da je prav, da ta postopek poteka maksimalno demokratično in da se vnaprej izognemo očitkom, da sami nekaj počnemo za zaprtimi vrati. Če sem povsem iskrena, moram kar povedati, da mi je to tudi všeč, ker sem prepričana, da je takšna transparentna pot edina pravilna.
Kako komentirate očitke piscev predloga za kombinirani sistem, da v državnem zboru njihov predlog doživlja blokado? Posebej ostri so do vaše stranke.
Parlamentarna procedura je zelo natančno predpisana. Kam pripelje, ne vemo, vemo pa, da je po pravilih povsem jasno, kako moramo obravnavati tako predlog SDS za spremembo ustave kot našega za spremembo volilnega zakona. Šele ko bo postopek v zvezi z našim predlogom na odboru za notranjo politiko končan, bo na vrsti predlog ZDUS. V zvezi s tem se mi ne zdi korektno, da avtorji, zlasti Miran Mihelčič in Emil Milan Pintar, izpodbijajo legitimnost našega predloga: pri tem namreč spregledujejo, da smo natanko tak predlog zapisali v predvolilni program Pozitivne Slovenije jeseni leta 2011. Za takšno rešitev pa smo se odločili po skrbni proučitvi dosedanjih petih poskusov spremembe ustave in volilnega sistema v prejšnjih sklicih parlamenta – ugotovili smo, da je namreč ravno to tisti morebitni kompromis, okrog katerega bi se stranke lahko poenotile.
Seveda civilna družba lahko razvija tako velikopotezne projekte, kot je projekt ZDUS, vendar brez politične volje kratko malo niso izvedljivi, ne da se jih kar izsiliti. Tudi civilna družba se mora sprememb ustave lotiti z orodji, ki so za to predvidena. In naš predlog gre v osnovni smeri, h kateri se nagibajo tudi oni, prav tako daje večjo težo volivcem, kar je poanta predloga ZDUS. Lahko bi sprejeli naš predlog kot prvi korak v smeri, v katero si želijo, nerealno pa je od nas pričakovati, da se odpovemo svojemu programu, ki je dobil podporo na volitvah, in nekritično sprejmemo njihov predlog.
Poleg tega ZDUS meni, da je njihov predlog izvedljiv brez spremembe ustave – to po moji presoji ni možno: vsaj polovica poslancev se po njihovem predlogu izvoli po dvokrožnem večinskem sistemu in skoraj prepričana sem, da bi takšen poseg zahteval spremembo ustave, kjer je izrecno naveden proporcionalni sistem. Da ne omenjam tega, kako njihov predlog predvideva spremembo volilnih enot in okrajev – pazite, ne ukinitve okrajev tako kot naš, temveč spremembo. To je zlasti za stranke, ki so že dolgo v igri, popolnoma nesprejemljiv pogoj, saj iz izkušenj natanko vedo, kako v katerem okraju uspeti in katere pustiti pri miru.
Ali obstaja resna politična volja, da se v prihodnjih mesecih poskusi spremeniti volilni zakon?
Če bomo mandat izpeljali do konca, se pravi do jeseni 2015, mislim, da ja. Tudi zato ker naš predlog, za katerega določena stopnja konsenza med strankami obstaja, ostaja v okvirih v ustavi zapisanega proporcionalnega sistema, za dvig praga pa prav tako obstaja kar visoka stopnja strinjanja in bi se verjetno lahko dogovorili tudi za takšen poseg v ustavo. Za preferenčni glas in za dvig praga bi po mojem mnenju uspeli doseči dvotretjinsko večino.
Prepričana sem tudi, da nekaj moramo narediti, ker ljudje to pričakujejo, pa četudi bo šlo to na naš račun in zaradi tega ne pridemo v naslednji sklic parlamenta. Je pa v praksi tako, da se morata za dosego tega cilja v zdajšnji sestavi državnega zbora poenotiti obe veliki stranki, se pravi SDS in mi, potem pa najti tistih nekaj manjkajočih glasov do 60; mi jih imamo 27, SDS 26, če bi se strinjali še Nova Slovenija (4) in Državljanska lista (7), ki se prav tako nagibata v to smer, je narejeno – ampak smo še vedno samo na 64 glasovih.
Pogledi, let. 5, št. 8, 23. april 214