Polaroidne fotografije v predhipsterski dobi
Prvi polaroidni fotoaparat, ki sta ga sestavljala objektiv in nekakšna prenosna mini temnica, je leta 1932 iznašel Samuel Shlafrock. Toda aparat, kakršnega poznamo danes, je skonstruiral ameriški znanstvenik in izumitelj Edwin H. Land. Rojen je bil leta 1909 v Connecticutu, in sicer staršem, ki so bili vzhodnoevropski Judje. Land, ki je umrl leta 1991, je začel študirati kemijo na univerzi Harvard, vendar je študij kmalu obesil na klin in se odpravil v New York, kjer se je lotil raziskav v zvezi s polarizirajočim filmom. Poskusi, ki jih je izvajal, so bili zaradi naprav, ki so jih zahtevali, razmeroma dragi, Land pa si jih kot neodvisni raziskovalec ni mogel privoščiti, zato se je ponoči večkrat vtihotapil v laboratorije univerze Columbia, piše na Wikipediji.
Kmalu mu je uspelo izdelati prvi razmeroma poceni polarizirajoči filter in potem se je celo vrnil na univerzo Harvard, vendar študija nikoli ni dokončal, ker ni bil tiste vrste, da bi izgubljal čas, potem ko se mu je že posvetilo, kako razrešiti problem. Konec tridesetih let 20. stoletja je ustanovil podjetje Polaroid Corporation, ki je leta 1947 na tržišče poslalo prve fotoaparate, ki so bili v trenutku zmožni izpljuniti, kar so posneli. Bojda je navdih za to pogruntavščino Land dobil, ko ga je njegova hči, ki jo je poskušal ujeti v objektiv, vprašala: »Zakaj pa fotografij ne morem videti takoj?«
Edwin H. Land je bil po vsem sodeč izjemno zanimiva, karizmatična osebnost. Poleg jasnega, analitičnega uma je premogel tudi socialni čut: v svoji tovarni je zaposloval ženske in polaroidne fotoaparate dajal na uporabo protestnikom, ki so se zoperstavljali apartheidu v ZDA. Ena od sodelavk, ki je imela privilegij delati z Landom, se spominja njegove izjemne, že skoraj obsedene osredotočenosti: nekoč je osemnajst dni nepretrgoma poskušal streti neki (tehnološki) oreh, v laboratorij so mu prinašali obleko in hrano in treba ga je bilo opomniti, da je čas za obrok. Čeprav ni imel niti diplome, mu je univerza Harvard leta 1957 podelila častni doktorat in poslej so ga prijatelji naslavljali z doktorjem. Land je že na začetku hladne vojne v domoljubnem duhu dal na voljo svoj intelekt pri izdelovanju vohunskih fotografskih balonov in podobne obveščevalne tehnologije, bil pa je tudi osebni svetovalec predsednika Eisenhowerja pri fotografskih zadevah. Menda je bil Edwin H. Land eden od velikih mladostniških vzornikov Steva Jobsa.
Toda če se vrnem k polaroidnemu fotoaparatu, Landovemu najbolj množično prodajanemu izumu: ključna prednost te iznajdbe je, da film razvije znotraj aparata, ne da bi ga bilo zato treba obdelovati v temnici, in da za to ne potrebuje več kot nekaj trenutkov po škljocu. Še nadaljnjih nekaj minut je potrebnih, da posnetek, ko ga izvlečeš iz reže na fotoaparatu, na zraku dobi prave barve.
Pravi razmah polaroidne fotografije se je zgodil v sedemdesetih, ko so v Landovem podjetju iznašli tako imenovani film v paketu. Proizvajali so ga v ploščati škatlici, ki je vsebovala tudi baterijo, in uporabniku ni bilo treba drugega, kot da ga je potisnil v aparat pod fotografsko lečo. Ko se je zaslonka odprla, je bil film izpostavljen svetlobi, v notranjosti aparata se je tudi razvil in potem samodejno pokukal na plano. Eden od čarov polaroidne fotografije je bil, da tisti, ki je škljocal, nikoli ni mogel zares vedeti, kakšen posnetek bo nastal.
Polaroidne fotoaparate so v zgodovini uporabljali predvsem za posnetke za potne liste, s pridom so jih rabili tudi policisti in gasilci, ki so preiskovali vzrok požara, ter vsi, ki so fotografijo potrebovali nemudoma.
Ko se je pojavila digitalna fotografija, ki je bila polaroidni tudi cenovno konkurenčna, so polaroidni fotoaparati nekje na začetku devetdesetih let počasi začeli padati v nemilost. Tiho so zahajali vse do novega tisočletja in še malo čez, danes pa se zdi, da se je zanimanje zanje prebudilo in spet uživajo naklonjenost peščice fotografskih sladokuscev, tako zanesenjakov kot tudi profesionalcev. Brez dvoma imajo pri popularizaciji prste vmes tudi sodobne spletne aplikacije, kot je Instagram, ki polaroidne fotografije posnemajo tudi po kvadratnem formatu in so jo med prvimi posvojili hipsterji. Landova izvirna zamisel izdelati fotografski mehanizem, ki ga bodo lahko uporabljali vsi, se z današnjega gledišča zdi vizionarska. V malce drugačni obliki živi še naprej v digitalni fotografiji, ugotavljajo pri Europeani, spletni digitalizirani zbirki predmetov evropske kulturne dediščine.